Knige žoltárske 42 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XLII. ŽOLTÁR.Nevola i trôšt ti pregánjani.

1Návuk Korehovi otrokov k naprêspêvanji.

2Kak jelen leca za hladnov vodôv; tak düša moja kričí k tebi, o Bože!

3Žéja düša moja Bôga, Bôga živoga. Gda prídem, ka bi se skázao pred lícom Božim?

4Skuze moje so hrána moja dén i nôč; da mi právijo cêli dén: gde je Bôg tvoj?

5Z toga gda se spomeném, vövlejém sam vu sebi düšo mojo; ár bi rad tá šô vu šereg, i spravo se ž njim k Hiži Božoj, z glasnim spêvanjem, i díčenjem, z vnožinov svétek svetéčov.

6Zaka se žalostíš, düša moja, ino si tak nemirovna vu meni? Čákaj na Bôga; ár bom ga ešče čestío, kâ me pomága z licom svojim.

7Bôg moj, túžna je düša moja vu meni; záto se z tébe spomínam vu držéli Jordána i Hermona mále gore.

8Prepast prepasti kričí z šümlênjem válov tvoji: vse slâpovje i povôdni tvoje se po meni válajo.

9Vu dne mi podelí Gospôd milosčo svojo, i v noči spêvam njemi, i molim Bogá žitka mojega.

10Erčém Bôgi: pečína moja, zaka si se spozábo z méne? zaka morem, težen od nepriátela, žalosten hoditi.

11Kak strtina je vu kôstaj moji, da me špôtajo nepriátelje moji, govorêči meni vsákdén: gde je Bôg tvoj?

12Ka se žalostíš, düša moja, ino si tak nemirovna vu meni? Čákaj na Bôga; ár bom ešče hválo njemi, kâ je zveličanje líca mojega, i Bôg moj.