Oznanost 12 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XII. TÁL.I. Od v sunce oblečene žené 1–8.II. Šatan od Mihál arhangela obládani to ženo nagánja 9–17.I.

1I veliko znamênje je videno na nébi: edna žena odeta z suncom i mêsec je bio pod njé nogami i na njé glávi je bila korôna z dvanájset zvêzd naprávlena.

2I noséča bodôča kričala je rodéča i mantrajôča se vu rodjenjé.

3I videno je drügo znamênje na nébi: i ovo eden veliki erjávi pozoj je meo sedem gláv i desét rogôv, i na glaváj svoji sedem korôn.

4I njegov rép je vlêkao trétji tál zvêzd nebeski: i vrgao je je na zemlô. I stáo je te pozoj pred tov ženôv; štera je mêla roditi: da, kak bi porodíla, preci bi pôžro njé dête.

5I porodíla je siná samca; kí bode pásao vse pogane železnov šíbov. I vnešeni je té njé Sin k Bôgi i k njegovomi králevskomi stôci.

6Ta žena je pa bêžala vu püščávo: gde má mesto od Bogá priprávleno; naj jo tam hránijo jezero dvêstô i šéstdesét dní.

7I včinjeni je boj na nébi: Mihál i angelje njegovi so se bojüvali prôti pozoji; i pozoj se je bojüvao i angelje njegovi.

8I nej so premogli, niti se je več njihovo mesto nej našlo na nébi.

II.

9I vrženi je te veliki pozoj, ona stára kača, štera se zové vrág i šatan, zapelávajôča cêli ete svêt, vrženi je, právim, na zemlo i angelje njegovi so ž njim vrét doli vrženi.

10I čüo sem glás veliki govoréči vu nébi: zdaj je včinjeno zveličanje i zmožnost i králevstvo Bogá našega i oblást njegovoga Kristuša. Ár je doli vrženi tožec naši brátov; ki je je tôžo pred Bogom našim vujdne i vnoči.

11I oni so ga obládali po krvi Ágnecovoj i po rêči svedôstva svojega; i nej so milüvali düšo svojo notri do smrti.

12Záto vesélte se nebésa: i, kí vu njí prebívate. Jaj pa prebívajôčim na zemli i na môrji! Ár je doli stôpo vrág k vám majôči veliko srditost, znajôči; ka malo vrêmena má.

13I, gda bi vido te pozoj, ka je vrženi na zemlo, naganjao je to ženo: štera je porodíla sámca.

14I dáni so toj ženi dvê velikoga orla perôti; ka bi letêla vu püščávo vu mesto svoje: gde bi se hránila do vrêmena i vrêmenov, i pô vrêmena, pred licom kačé.

15I vlijála je ta kača za tov ženôv z vüst svoji vodô, liki eden potok; da bi jo tak po bistro tekôčem potoki zgrábila.

16I pomogla je zemla toj ženi i odprla je zemla vüsta svoja i požrla je te potok; šteroga je pozoj svoji vüst vlêjao.

17I razčémero se je te pozoj na to ženo i odíšao je: da bi včíno boj stimi drügimi, kí so njé semena, tô je, kí zdržávajo zapôvidi Bože i májo Jezuš Kristušovo svedôstvo.