1I čüo sem veliki glás z cérkvi erkôči tim sedmim angelom: idite i vö vlête te Bože srditosti koflike na zemlo.
2I odišao je te prvi i vö je vlejao svoj koflik na zemlo: i zvrgao se je mozoj lagoji i hüdi na lüdi; kí so meli znamênje te divjáčine i kí se njé kêp molili.
3I te drügi angel je vö vlejao svoj koflik na môrje i grátalo je, liki kákšega mrtvoga krv; i vsáka živôča düša vu môrji je mrla.
4I te trétji angel je vö vlejao svoj koflik vu potoke i stüdénčne vodé: i grátale so krv.
5I čüo sem vodé angela govoréčega: pravični si Gospodne, kí si, kí si bio, i kí si svéti; ka si eta osôdo.
6Ár so tvoji svécov i prorokov krv vö vlejali, i krv si njim dáo piti: ár so toga vrêdni.
7I čüo sem drügoga od oltára govoréčega: zaistino Gospodne Bože vsamogôči, istinske i pravične so sôdbe tvoje.
8I te štrti angel je vö vlejao svoj koflik na sunce: i dáno njemi je pečti lüdí z ognjom.
9I pečeni so lüdjé zvelikov vročinov i preklinjali so imé Bože: kí má oblâst nad têmi vdárci; i nej so se povrnoli, ka bi njemi díko dáli.
10I te péti angel je vö vlejao svoj koflik na te divjáčine stolec: í grátalo je njé kralevstvo kmično. I grizli so jezike svoje od boleznosti.
11I preklinjali so Bogá nebeskoga za volo boleznost svoji i mozôlov svoji: i nej so se povrnoli z dêl svoji.
12I te šésti angel je vö vlejao svoj koflik na te veliki potok Eufrateš: i vö je posênola njegova voda; naj gotova bode pôt králom od sunčenoga zhoda pridôčim.
13I vido sem zvüst pozoja i z vüst te divjáčine i z vüst toga krívoga proroka tri nečíste dühé, prispodobne k žabam, vö idôče.
14Ár so vrajži dühovje činéči znamênja: kí idejo k zemelskim králom i k cêlomi svêti; naj je vküp správijo na boj onoga velikoga dnéva toga vsamogôčega Bogá.
15Ovo, idem, liki tát. Bláženi je on: kí verostüje i drži svoj gvant, naj nági ne hodi, i vidi se sramota njegova.
16I vküp je je spravo na mesto: štero se zové Židovski Armageddon.
17I te sedmi angel je vö vlejao svoj koflik na zrák; i zíšao je veliki glás z nebéske cérkvi od králevskoga stôca govoréči: včínjeno je.
18I včinjeni so glásove, grmlajce i blískajnce; i včinjeno je veliko zemlé gíbanje; kákšega je nej bilô, od koga máo so lüdjé bili na zemli, tákše i tak velike zemlé gíbanje.
19I to veliko mesto je na trí tále razíšlo: i poganov mêsta so vküp spadnola. I te veliki Babilon je na pamet prišao pred Bôgom: da bi njemi dáo pehár vina nečemurne srditosti svoje.
20I vsáki záton je odbêžao; i goré so nej nájdene več.
21I velika toča, liki talentova, je šla z nebés na lüdi. I preklinjali so lüdjé Bogá za volo vdárcov točé. Ár je njé vdárec jáko veliki bio.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
