K Židovom 2 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

II. TÁL.I. Vu Evangeliomi po Kristuši dánomi stálni obstojmo 1–4.II. Kristuš má Božansko oblást 5–10.III. Zrok njegove k bratom prispodobnosti 11–18.I.

1Záto je nám potrêbno od toga bole kebzüvati na ta slíšana: naj kak mímo te slišane rêči brezi haska ne odbižimo.

2Ár, či je po angelaj gúčana rêč trdna včinjena, i vsáko prestoplenjé i neokornost je vzéla pravični nájem.

3Kakda vujdemo mí; či za tákše zveličanje ne bomo márali; štero se je záčálo po Gospodni; potom je pa od oni, kí so je slíšali, vu nami potrdjeno.

4Štero je k časi i Bôg posvedočo znamênji i z čüdami i z vnôgimi močmi, i zrazdiljávanji svétoga Dühá pôleg svoje vôle.

II.

5Ár je nej angelom pôdao te príšestni svêt, od šteroga gučimo.

6Svedočo je pa nindri nikák govoréči: ka je človik, kâ se spomínaš ž njega? ali sin človeči, kâ ga priglejüješ?

7Malo ménšega si istina včíno od angelov: ali z díkov i z poštenjom si ga koronüvao, i postavo si ga nad delom rôk tvoji.

8Vsa si podvrgao pod nogé njegove. Ár, ka je njemi vsa podvrgao, nikaj je nej niháo, ka bi njemi nê bilo podvrženo. Zdaj pa ešče ne vidimo: ka bi njemi vsa podvržena bilá.

9Onoga pa, šteri je edno malo od angelov ménši včinjeni, vidimo, Jezuša, po trplênjaj, smrti, z díkov, i z poštenjom koronüvanoga; da bi zmilošče Bože za vse smrt koštao.

10Ár se je prístalo onomi; za koga so vsa i po kom so vsa: da bi ga, geto je vnogo sinôv vu díko pripelao, liki poglavnika njihovoga zveličanja, po trplênjaj popolnoga včíno.

III.

11Geto so vsi z ednoga i té, kí posvečüje i ti posvečeni. Za šteroga volo ga je nej srám za brate one zvati.

12Govoréči: nazviščávao bom imé tvoje bratom mojim; na srêdi vu správišči ti spêvao bodem.

13I opet: jas bom se v njem vüpao. I pá: ovo jas i deca, štero mi je Bôg dáo.

14Geto tak deca občinstvo mesa i krvi má: i on je prispodobno njih tálnik; da bi po smrti zrüšo toga; ki má môč smrti, tô je, vragá.

15I oslôbodo bi té, ki so za volo strahá smrti vu vsem žitki pod slüžbov bilí.

16Ár je nindri nej gori vzéo angelov: nego Abrahámovo semen je vzéo na sébe.

17Záto je mogao vu vsem k bratom prispodoben bidti: da bi milostiven bio i veren víšešnji pop pri Bôgi na ftíšanje grêhov lüdstva.

18Ár, vu kom je on trpo sküšávani, v tistom more i onim, kì se sküšávajo, pomágati.