1Opomínaj je: naj poglavnikom i oblásti podložni bodo i pokorni, na vse dobro delo pripravni.
2Naj nikoga ne preklinjajo, niti se naj ne borijo; nego pravični vso krotkost skažüjejo k vsêm lüdém.
3Ár smo i mi bili nigda nespametni, neokorni, blodéči, slüžéči poželênjam i násladostam vnôgim, vu hüdôbi i nenávidnosti hodéči, strašlivi, odürjávajôči eden drügoga.
4Gda se je pa skázala dobrôta i lübeznivost k lüdstvi zveličitela našega Bogá.
5Nej z pravice dêl, štera bi mi včinili: nego pôleg smilenosti svoje je nás zveličao po kôpeli preporodjenjá i ponovlenjá Dühá svétoga.
6Šteroga je vö vlejao na nás bogato po Jezuš Kristuši zveličiteli našem.
7Da pravični postanovši žnjegove milošče bomo öročnicke pôleg vüpanja žítka vekivečnoga.
8Verna je tá rêč: i ščém, naj eta potrdjávaš; da se skrbijo vu dobri delaj naprê státi, ki so vervali Bôgi. Eta so dobra i hasnovita lüdém.
9Blázna spitávanja i roda napré načúnanja i njefke i borjenjá pravdena, zastávlaj. Ár so nehasnovita i zamán.
10Jeretnika človeka po ednom i drügom opomínanji se ogni.
11Znajôči, kâ je tákši preobrnjeni i greši; liki kí se je že sám osôdo.
II.12Gda pošlem Artemáša k tebi, ali Tihikuša; pašči se k meni pridti vu Nikopoliš. Ár sem nakano tam prezimávati.
13Zenáša právdoznánca i Apolloša skrblivo k meni pošli; naj se njima nikaj ne zmenká.
14Naj se pa včíjo i ti naši z dobrim delom naprê státi, gde so potrêbni; naj ne bodo brezi sáda.
15Pozdrávlajo te, kí so z menom, vsi. Pozdravi one; kí nás lübijo vu veri Milošča zevsêmi vami. Amen.
K Tituši Kretánske Cérkvi prvomi püšpeki posvečenomi písani list z Nikopoliša Macedonie.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.