Knige žoltárske 103 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

CIII. ŽOLTÁR.Zvišávanje dobrôt boži.

1Dávida (Žoltár).

Hváli Gospodna, düša moja, i ka je vu meni, njegovo svéto imé.

2Hváli Gospodna tí düša moja, ni se nespozábi z vsê dobročinênj njegovi.

3Kí odpüsčáva tebi vse grêhe tvoje: kí vráči vse nemočnosti tvoje.

4Kí rešüje od pogübeli žítek tvoj, kí te koronüje z milosčov i smilenostjov.

5Kí nasičáva vüsta tvoja z veseljom, tak da se pomladi liki orol, vrst tvoja.

6Gospôd činí, ka je pravično i sôdbo vsêm obteženim.

7Znáne je včíno Môšeši steze svoje: sinom izraelskim dela svoja.

8Smileni i milostiven je Gospôd, dugotrplivi i velike dobrotivnosti.

9Nebode se v edno boro, ni na veke srda držao.

10Nečiní on z nami pôleg grêhov naši: nepovračüje nam pôleg neprávdenost naši.

11Nego kak visiko so nebésa od zémle, tak zvíšena je milosča njegova nad têmi, kí se ga bojíjo.

12Kak daleč je zhod od záhoda, tak daleč odrinjáva od nás prestoplênja naša.

13Kak se oča smilüje nad decov svojov, tak se smilüje Gospôd nad têmi, kí se ga bojíjo.

14Ár zná našo náravo: pômni, ka smo mí prâh.

15Človek je vu svoji dnévi, kak tráva, kak cvêt pôlski, tak cveté;

16Gda veter po njê píhne, nega je več, i nepozna se več njé mesto.

17Ali milosča Gospodnova je od vek do veka nad onimi, kí se ga bojíjo, i pravičnost njegova do decé decé.

18Nad onimi, kí njegov závezek zdržíjo, i pazijo na zapôvedi njegove, da bi je činíli.

19Gospôd je vu nebésaj potrdo stolec svoj, i králevstvo njegovo nad vsêmi gospodüje.

20Hválte Gospodna, Angelje njegovi, zmožni v môči, kí činíte povelênje njegovo, pokorni bodôči glási rêči njegove.

21Hválte Gospodna, vsi šerezje njegovi; slugi njegovi, kí činíte volo njegovo.

22Hválte Gospodna, vsa dela njegova, po vsê mêstaj ládanja njegovoga. Hváli Gospodna i tí, düša moja.