Knige žoltárske 73 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

LXXIII. ŽOLTÁR.Hábanje od spáke pri sreči ti hüdi.

1Azafa Žoltár.

Izraeli je Bôg li dober, onim, kí so čístoga srca.

2Meni bi se pa skoro poteknole nogé moje, skoro bi se pošklesnoli stopáji moji.

3Ár sem vréo prôti samohválcom, srečo ti nepobožni vidôči.

4Ár so nej vu pogübeli smrti, nego stojíjo trdno kak grád.

5Nej so v nesreči, kak drügi lüdjé: nej so v nevôli, kak drügi lüdjé.

6Opásni so zgízdostjov kak z précimbov: odeti z jálnostjov, kak z snâgov.

7Njí očí so od tüčave vö nadühte; činíjo pôleg hotênja srca svojega.

8Míslijo i gučíjo v hüdôbi nepravico: z visikosti doli govoríjo.

9Vüsta svoja v nebésa kumes držíjo, i njí jezik more valati na zemli.

10Záto se lüdstvo k njim obráča, da se napuni mera njihova.

11Ino govoríjo: kabi Bôg za tô znao, či je taki na visini rázum?!

12Ovo, tô so ti neverni, tô so ti srečni na svêti, ki obogatijo.

13Tak bi zaman bilô, kâ moje srce čistô živé, i jas vu nedúžnosti perém rokê moje!?

14Ino sem obtežen vsákdén, i nevola moja nazôči vsáko ütro!?

15Jas bi tüdi skoro tak gúčao, kak oni; ali ovo, z têm bi jas neveren grátao odvêtki sinôv tvoji.

16Jas sem si premíšlávao, či bi tô mogao zarazmiti; ali zdelo se mi je preteško.

17Dokeč sem šô vu Svetino božo, i kebzüvao na njí konec.

18Kak tí njé postáviš na škliska, i doli je süneš v pogübel.

19O, kak oni hitro z ničesom postánejo, vesnejo i grozen konec vzemejo.

20Liki senja, gda se što prebüdi; tak tí, Gospodne, zavržeš njí kêp v váraši.

21Meni je pa britko bilô vu srci, i bodalo me je vu obístaj moji.

22Ali blázen sem bio, ki nika nerazmi, ino sem kak živinče bio pred tebom.

23Dönok sem stálno pri tebi ostao; ár si me tí držao za mojo dêsno rokô.

24Tí me ravnaš pôleg tanáča tvojega, i na pokonci me gorivzemeš vu díko.

25Či li tebé mam; nemáram za nébo, ni za zemlo.

26I či mi düša i têlo pogíble, dönok si tí Bôg na veke srcá mojega trôšt, i moj tál.

27Ár ovo, kí od tébe odstôpijo, vesnejo; vö strêbiš, vse, kí od tébe odpádnejo.

28Ali moja radost je tô, ká se Bogá mojega držím, ino se vüpam vu Gospodni, da oznanüjem vsa tvoja dela.