1Dávida Žoltár k naprêspêvanji od te lêpe mladézni.
2Dičo bom Gospodna z cêloga srca, vö bodem gúčao vsa čüda tvoja.
3Radüjem se, ino se jáko veselim vu tebi: spêvao bom Iméni tvojemi oh Víšešnji!
4Za tô, ka si nazâpognao protivníke moje, oni so zpokapali ino prêšli pred tebom.
5Tí si mojo právdo ino dugovánje vö spelao; sedíš na tróni, sodec pravičen.
6Pokárao si pogane, pogübo te neverne; nji imé si doli zbrisao na vse vek i veke.
7Meči nepriátelov je konec na veke; varašé njíhove si razvrgao; prêšao je spômenek njíhov ž njimi.
8Gospôd pa ostáne na veke; On je svoj stolec k sôdbi pripravo.
9I on de sôdo svêt po pravici: i bode národe prav ravnao.
10I Gospôd de toga obôžanoga díka, jeddna obramba v hípi nevôle.
11Zato se vu tebi vüpajo, ki imé tvoje znájo; ár neostáviš oni kí iščejo tebé, Gospodne!
12Spêvajte Gospodni v Šioni prebívajôčemi: oznanjüjte med lüdstvom dela njegova.
13Ár vözišče njih krv, ž njíh se spomené; nepozábi kríčanja ti vbôgi.
14Smilüj se meni Gospodne, glédaj nevolo mojo med odürjávci, kí me vöftrgneš z vrát te smrti.
15Da presámnam vso hválo tvojo med vrátami čéri Šionske: da se veselim vu zveličanji tvojem.
16Vtonjeni so poganje v jamo, štero so zkopali: vu mreži, štero so nalekli, so zgrablene nogé njíhove.
17Spoznani je Gospôd vu včinjenoj sôdbi svojoj, z delom rôk svoji so zamreženi ti neverni, na spômenek. Šelah.
18Ah da bi se ti neverni v grob zmetali, vsi poganje, kí se z Bôga spozábijo!
19Ár nede pozábleni na veke te vbôgi, i vüpanje ti nevolni se nezgübi na veke.
20Stani Gospodne, da nebodo premágali mrtelni: naj se osôdíjo vsi poganje pred lícom tvojim.
21Daj njim, Gospodne, strâh, naj spoznajo poganje, kâ so lüdjé. Šelah.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
