K Timoteuši II 2 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

II. TÁL.I. Opomina gá na vsega hüdoga pretrplênje zčetvérov prilikov 1–13. Hábanje od rêčnoga štükanja 14–18.II. Vči ga, kákše lüdi má S. M. cérkev 19–21.III. Opomina ga, kak se má nositi vžítki 22. Včenjê 23–26.I.

1Ti záto, sinek moj, pokrêpi se vu milošči: štera je vu Jezuš Kristuši.

2I, štera si čüo od méne po vnôgi svedokê, ona zavüpaj na verne lüdí; kí so spodobni i drüge včiti.

3Tí záto trpi to hüdo, liki dober vitéz Jezuš Kristušov.

4Nišče se pa, kí se vitézije, ne zaplêta v etoga žítka dela; naj se dopádne onomi; kí ga je na viteštvo odébrao.

5Či se pa i bori što; ne koronüje se prvle, nego či se pravdeno bode boro.

6Oráč more prvle delati, i tak sád vzéti.

7Razmi, ka právim. Dáj ti pa Gospôd pamet vu vsem.

8Spômeni se z Jezuš Kristuša z mrtvi gori stánjenoga, kí je z Dávidovoga semena pôleg mojega Evangelioma.

9Všterom hüdô trpim notri do vézanja, kak hüdodelnik: ali rêč Boža je nej zvézana.

10Záto vsa znášam za volo ti odebráni: naj i oni zveličanje dobíjo; štero je vu Jezuš Kristuši zvekivečnov díkov.

11Verna je ta rêč. Ár, či smo ž njim mrli, i ž njim živeli bomo.

12Či znášamo: i ž njim kralüvali bomo. Či ga zatajimo: i on zataji nás.

13Či mi ne verjemo: on veren ostáne; zatajiti se nemre.

14Eta njim na pamet prinášaj posvedočávajoči pred Gospodnom: naj se nad ričmí ne pernjájo, štero nikaj ne valá; nego li na preobrnenjé poslüšávcov slüži.

15Pašči se sküššenoga postaviti pred Bogá, liki neosramôtnjeni delavec i ednáko tálajôči rêč istine.

16Te svecke i prázne ričí pa zastávlaj: ár na vékšo nepobožnost razhájajo.

17I rêč nji, liki rak, se pasé: z šteri je Himeneuš i Filetuš.

18Kí so okoli istine zablôdili od cila govoréči: kâ je gori stanenjé že včinjeno: i preobráčajo niki vero.

II.

19Ali močen fundamentum Boži stoji; ki má eto pečat: zná Gospôd, kí so njegovi. I; odstôpi od nepravice vsáki, ki Kristušovo imé imenüje.

20Vu velikoj hiži je pa nej samo zláta i srebrna posôda: nego i lésena i piskrena: i ništera stê je na poštenjé, níštera pa na nepoštenjé.

21Či se záto što zčisti od têh: bode posôda na poštenjé, posvečena i hasnovita gospodári na vse dobro delo priprávlena.

III.

22Od mladosti poželênja pa bêži: nasledüj pa pravico, vero, lübézen, mér z onimi, kí zezávajo Gospodna z čistoga srcá.

23Norska i nevčena spitávanja pa odvrži znajôči, kâ li boj plodijo.

24Gospodnovomi slugi se pa nej trbê boríti: nego tihomi bidti k vsêm, spodobnomi na včenjé znášajôčemi te hüde.

25Vu krotkosti vučéčemi protivnike: či bi njim kak Bôg dáo pokôro na spoznanje istine.

26I strêznili bi se z vrajži mrêž vlovleni od njega na doprnášanje njegove vole.