Djánje 21 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XXI. TÁL.I. Pavlova pôt do Cezárie 1–9.II. Agabuš Pavli vézanje nazviščáva 10–14.III. Pavla v Jerušálemi zgrábijo 15–30.IV. Jezernik ga v tábor odpela 31–40.I.

1Gda bi se pa zgôdilo, kâ bi mí odplavali, odločeni od njíh, ednáko bêžajôči prišli smo vu Kôš, drügi dén pa vu Roduš, i odnut vu Patero.

2I, gda bi ládjo najšli, idôčo vu Fenício, v njô stôpivši, odplavali smo.

3Gda bi se pa nám skázao Cipruš, niháli smo ga na lêvoj stráni, i plavali smo vu Šírio i priplavali smo vu Tiruš. Ár je tam mogla odkládati bremen svoje ta ládja.

4I najšli smo vučeníke, i pri njíh smo ostanoli sedem dní; kí so Pavli pravili po Dühi, naj nejde gori v Jerušálem.

5Gda smo pa té dni vö spunili, vö idôči na pôt smo se vzéli, i sprevájali so nás vsi z ženami i z dícôv notri do vodé vö z mesta. I pokleknovši na kôlina pri brôdi molili smo.

6I geto smo eden drügoga pozdravili, stôpili smo vu ládjo; oni so se pa nazáj povrnoli k svojim lastivnim.

7Mí smo pa plavanje doprnášali i od Tíruša smo doli šli vu Ptolemaiš, gde smo pozdravili vučeníke, i ostanoli smo eden dèn pri njíh.

8Drügi dén smo pa mí vö šli, kí smo bili okôli Pavla, i prišli smo vu Cezário; i notri idôči vu hižo Filip Evangelišta (kí je bio z ti sedem), ostanoli smo pri njem.

9Té je pa meo štiri čeri dévojke proroküvajôče.

II.

10Gda bi pa mí tam bilí vnogo dní, prišao je níki od Judee prorok po iméni Agabuš.

11I pridôči k nám, vzeme pojás Pavlov, i zvéže si z njim roké i nogé i erčé: tô právi Düh svéti: možá, šteroga je ete pojás, ga tak bodo vézali v Jerušálemi Židovje, i dájo ga vu roké poganom.

12Gda smo pa eta čüli, prosili smo ga i mí i tisti, kí so bilí v tom mesti, kâ bi nej šô v Jerušálem.

13Odgôvoro je pa Pavel: ka činíte, kâ se jôčete i lámlete mi srcé moje? Ár sem jas gotov nej li samo se zvezati dati, nego i mrêti vu Jerušálemi za Gospon Jezušovoga Iména volo.

14Gda bi se pa ne dáo narátati, niháli smo ga govoréči: naj bode Boža vola.

III.

15Po tê dnévi smo se pa pôbrali, i gori smo šli vu Jerušálem.

16Šli so pa z nami i níki vučenícke od Cezárie pelavši sebom, pri kom bi sálašivali, níkoga Mnázona Cipruškoga, stároga vučéníka.

17Gda smo pa mí vu Jerušálem prišli, radi so nás prijali bratje.

18Te drügi dén je pa Pavel z nami šô k Jakubi, i vsi stariši so tá sprišli.

19I pozdravivši je pripovidávao njim je edno po ednom, ka je Bôg včíno med poganmi po njegovoj slüžbi.

20Oni pa, geto so tô slíšali, díčili so Gospodna, i erkli so njemi: vidiš, brat, keliko jezero židovov je vervajôči, i vsi so gedrni naslednícke právde.

21Povêdano je pa od tébe, kâ odstoplenjé včíš od Môšeša vse one Židove, kí so med poganmi, govorèči: naj ne obrizávajo svoje siní, niti po Môšešovoj návadi ne hodíjo.

22Záto, ka je? Potrêbno je za istino vsoj vnožini vküp prídti. Ár začüjo, kâ si prišao.

23Záto eto včíni, ka ti právimo: mámo štiri možé, kí majo oblübo na sebi.

24Té vzemi k sebi, posvéti se ž njimi, i troši na njé, naj si obríjejo glavé; i zvêjo vsi, kâ je tô, štero so od tébe čüli, nikaj nej; nego i ti sám tak hodiš, da právdo zdržávaš.

25Od ti vervajôči poganov smo pa mí písali etakše skontšanje: naj nikaj tákšega ne držíjo, nego naj se varjejo od bolvánom djánoga i krví, i zadávlenoga i práznosti.

26Teda je Pavel k sebi vzéo možé one, i na drügi dèn se posvetí ž njimi vrét, i notri idôči v cérkev nazviščávao je; kâ so se vö spunili dnévi njihovoga očiščávanja, i nikaj njim nej trbê več; nego naj se gori prinesé za ednoga vsákoga njih áldov.

27Gda bi se pa ti sedem dnévov melo vö spuniti, zaglednoli so ga od Ážie valon Židovje vu Cérkvi, vküp so zmôtili vse lüdstvo, i vrgli so roké na njega,

28Kričéči: možjé Izráelski, pomágajte. Eto je tisti človek, kí prôti etomi lüdstvi, i právdi i mesti vse povsud včí. Ešče je pa i Grke notri pripelao vu Cérkev, i oskruno je eto svéto mesto.

29(Ár so prvle vidili Efezánskoga Trofimuša ž njim vu mesti, šteroga so štímali, kâ ga je Pavel vu Cérkev pripelao).

30I genolo se je cêlo mesto, i vküp je pribêžalo lüdstvo; i popadnovši Pavla, vlekli so ga vö z Cérkvi; i preci so zaprte dveri.

IV.

31Gda bi ga pa šteli vmoriti, gori je šô glás k jezerniki vojské; kâ se je cêli Jerušálem vküp smôto.

32I preci je k sebi vzéo vitéze i stotnike, i doli je bežao k njim. Oni pa, gda bi vidili jezernika i vitéze hejnjali so biti Pavla.

33Teda, geto se je priblížao jezernik, príjao ga je, i zapovedao ga je zvézati z dvöma lancoma, i spitávao ga je, što je, i ka je včíno?

34Edni so pa tô, ti drügi pa eto kríčali med lüdstvom. Gda bi pa nikaj gvüšnoga ne mogao zvediti od hrabuke, zapovedao ga je med vojsko pelati.

35Prigôdilo se je pa, gda bi prišao na stube, nešen je od vitézov za volo sile lüdstva.

36Ár je šlo za njim vnožino lüdstva, kričéče: pogübi ga.

37Gda bi pa mogao notri pelani bidti med vojsko Pavel, erčé jezerniki: slobodno mi je gúčati kâ k tebi? On pa erčé: znaš grčki?

38Jeli si nej ti ov Egiptánec, kí si pred têmi dnévi stanenjé včíno i vö si pelao vu püščávo štiri jezero možôv vraženíkov?

39Erkao je pa Pavel: jas sem istina človek Židov Taršiški nej poslêdnjega mesta Cilicie mestánčar. Prosim te pa, dopüsti mi gúčati k lüdstvi.

40Gda bi njemi pa dopüsto, Pavel stojéči na stubaj kívao je z rokôv lüdstvi. I, gda bi velika tihota včinjena bíla, gúčao je k njim židovski etak govoréči.