1Opominam záto: naj se pred vsêm činijo molitvi, prošnje, molbe, hválo dávanja za vse lüdi.
2Za krále i vse vu visikosti bodôče: naj miroven i tihi žítek pelamo vu vsoj pobožnosti i poštenjê.
3Ár je tô lêpo i priétno pred Bogom zveličitelom našim.
4Kí vse lüdi ščé zveličati i na spoznanje istine pripelati.
5Ár je eden Bôg i eden sredbenik Boži i lüdi človik Kristuš Jezuš.
6Kí je dáo sám sebé mesto cêne odküplenjá za vse, na svedôstvo nazviščávanja vu lastivnom vrêmeni.
7Na koj sem jas postávlen predgar i Apoštol (istino právim vu Kristuši i ne lážem), vučitel poganov vu veri i vu istíni.
8Ščém záto, náj molijo možjé vu vsákom mesti gori zdignovši čiste roké svoje brezi srditosti i dvojnosti.
9Prispodobno i žene vu snájžnoj odeteli z sramešlivostjov i z čistôčov se naj snájžijo: nej vu kondrovanji vlás, ali zláti, ali džündži, ali drágom gvanti;
10Nego, (kak se pristája žén, štere pobožnost škažüjo), po dobri delaj.
II.11Žena se naj vu tihoti vči vu vsoj podložnosti.
12Ženám pa ne dopistim vu cérkvi včiti, niti ládati nad možom: nego naj vu tihoti bodo.
13Ár je Adam prvle stvorjeni: potom Eva.
14I Adam je nej zapelani: žena pá zapelana je prestôpila právdo.
15Zveliča se pa v rodjenjê decé: či ostáne vu veri i lübéznosti i posvečenjê strêznostjov.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.