1Halelujah!
Hválte Gospodna; ár je dobrotiven, i milosča njegova trpi na veke.
2Što more pregovoriti velika dela Gospodna, i vso njegovo hválo čestiti?
3Blagosloveni, kí zdržávajo sôdbo, i činíjo pravičnost vu vsákom hípi.
4Spômeni se z méne, Gospodne, pôleg milošče, štero si oblübo lüdstvi tvojemi: prigledni me z zveličanjem tvojim.
5Naj vidim srečo tvoji odebráni; da se radüjem vu radosti národa tvojega, ino se hválim z öročínov tvojov.
6Mí smo pregrêšili z našimi očevi navküpe; krívo smo činíli, nepobožni smo bilí.
7Naši očevje v Egiptomi so nej šteli zarazmeti čüd tvoji; nej so se spômenoli z vnožine milostivnosti tvoje, nego so bili nepokorni pri môrji, pri erdéčem môrji.
8Dönok je njé oslôbodo za volo iména svojega, da bi vö skázao môč svojo.
9I on je pokárao erdéče môrje, ino je süho grátalo; i pelao je njé po globočíni, kak po püsčavi.
10I tak je njé oslôbodo z rôk odürjávca, ino je rêšo z rôk nepriátela.
11I vtôpile so vodé protivníke njíhove: nej je gori ostano ž njí ni eden.
12I teda so vervali rečam njegovim, i spêvali so hválo njegovo.
13Ali oni so se brš spozábili z dêl njegovi, i nej so čakali na tanáč njegov.
14Ár so poželeli zanderéči vu püsčávi, i sküšávali so Bogá na püstíni.
15I zvolo njim je prošnjo njíhovo; ali püsto je grst na düše njíhove.
16I borili so se z Môšešom v tábori, i z Áronom, tim svétim Gospodna.
17Odprla se je zemla, požrla je Dátana, i pokrila je občino Abiráma.
18I ogen se je zažgao vu občini njíhovoj, plamén je zežgao te nepobožne.
19Napravili so si i tele na Horebi, i molili so te zlejáni kêp.
20I premênili so díko svojo, na kêp jünca, šteri trávo, jej.
21Spozábili so se z Bôga činéčega velika v Egiptomi.
22Čüda vu držéli Ham; grozna pri erdéčen môrji.
23Záto je erkao, ka je ščé vö strêbiti; či Môšeš, odebráni njegov nebi pred pogübelov stôpo pred líce njegovo, i odvrno srditost njegovo, da ji nebi pogübo.
24Potom so odürili to želno zemlo, rečam njegovim so nêvervali.
25I mrmrali so vu svoji šatoraj: nej so poslühnoli glása Gospodna.
26Záto je prizdigno ramo svojo prôti njim, da bi je pobio vu püsčávi.
27Ino bi raztepo semen njíhovo med, pogane, i razegnao po držélaj.
28Záto so se tá dáli Baal – Peori, ino so jeli z áldovov ti mrtvi:
29I dráždžili so ga z svojim činênjem; záto je včesno na njé vdárec.
30Teda je pristôpo Pineháš, i poravnao je dugovánje, i bič je odvrnjen.
31Tô njemi je zračúnano za pravičnost, od odvêtka do odvêtka na veke.
32Pá so ga razsrdili pri vodi dráždženjá, da so i Môšeša mantrali.
33Ár so razdréselili düšo njegovo, da njemi je ništera rêč vuišla.
34Niti so nej pogübili národov, liki njemi je Gospôd velo.
35Nego so se zmêšali z poganmi, ino se návčili dela njíhova.
36I slüžili so bôgecom njíhovim, i eti so njim bilí k spadáji.
37Ešče so i siní i čerí svoje áldüvali vragom.
38Ino so krv nedúžno prelêvali; krv sinov svoji, i čéri svoji, štere so áldüvali bôgecom Kanaánskim, tak da je zemla oskrúnjena z krvi preleánjem.
39Tak so se zblatili z delami svojimi, ino so praznüvali z činênjem svojim.
40Záto se je podéžgao srd Gospodna nad lüdstvom svojim, ino je odüro öročíno svojo.
41I dao je njé v roke poganov, da so gospodüvali nad njimi oni, kí so je v návisti meli.
42I stiskávali so je nepriátelje njíhovi, i zníšeni so pod roké njíhove.
43Vnogokrát je njé vörêšo, ali oni so njega razsrdili z svojim hotênjem; záto so zpreišli za volo neprávdenosti svoje.
44Zgledno se je dönok na stiskávanje njíhovo, i poslühno je kríčanje njíhovo.
45I spômeno se je z závezka svojega ž njimi, i obžalüvao je pôleg vnôge smilenosti svoje.
46Tak da njim je dao miloščo náidti pri vsê, kí so je vôzivali.
47Zdrži nás Gospodne, Bôg naš, i vküp nás spravi od poganov; da bomo čestili imé tvoje svéto, ino se hválili vu díki tvojoj.
48Hválen bojdi Gospôd, Bôg Izraela, od veka do vek i veka; i vsáko lüdstvo naj erčé: Ámen! – Halelujah.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
