K Efezáncom 1 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

I. TÁL.I. Predgovor i poklon 1–2.II. Hválo dávanje za Boži z vekivečnoga odebránja zhajajôči dobrôt 3–23.I.

1Pavel Apoštol Jezuš Kristušov po vôli Božoj tim svétim, kí so vu Efezuši, i vernim vu Kristuš Jezuši.

2Milošča vám i mér od Bogá Očé našega, i Gospodna Jezuš Kristuša.

II.

3Blagoslovleni Bôg i Oča Gospodna našega Jezuš Kristuša, kí nás je blagoslovo zevsem blagoslovom dühovnom v nebeski dugovánjaj vu Kristuši.

4Liki je nás odébrao po njem pred fundamentomom svêta; naj bomo svéti i nepokárani pred njim vu lübeznosti.

5Zrendelüvavši nás naprê na sinovčino po Jezuš Kristuši vu sebi pôleg dopádnenjá vôle svoje.

6Na hválo díke milošče svoje v šteroj nás je vugodne včíno vu tom lübeznivom.

7Vu kom mámo odküplenjé po krvi njegovoj, sád pa odpüščanje prestoplenjá pôleg bogastva miloče njegove.

8Štera je obilno razíšla na nás vu vsoj modrôsti i čednôsti.

9Geto nam je na znánje dáo skrovnost vôle svoje pôleg dopadnenjá svojega; štero je naprê vu sebi gori djáo.

10Da bi se vu dokončávanji punosti vrémena vsa pod edno glavô vküp potégnola vu Kristuši i tá, štera so vu nebésaj, i tá, štera so na zemli.

11Vu njem, v kom smo i öročíno vzéli mi naprê zrendelüvani pôleg gori djánja toga; kí vsa činí pôleg tanáča vôle svoje.

12Naj bomo na hválo díke njegove mi, kí smo se prvle vüpali vu Kristuši.

13V kom se i ví vüpate, da čüjete rêč te istine, tô je, Evangeliom zveličanja vašega, v kom ste i potom, kak ste vervali, zapečáčeni z obečanjá Dühom ztim svétim.

14Kí je zádava öročíne naše na odrêšenjé ti lastivni na hválo díke njegove.

15Záto i jas, slíšavši vero vašo, štera je vu Gospon Kristuši i lübéznost k vsêm svécom.

16Ne hênjam hválo dávati za vás spomínavši se z vás vu molitvaj moji.

17Naj vam Bôg Gospodna našega Jezuša Kristuša, Oča te dike, dá Dühá modrôsti i oznanosti na njegovo spoznanje.

18I presvečene očí pámeti vaše; naj znáte, štera je vüpazen ti pozváni njegovi, i štero je bogástvo díke öročíne njegove vu ti svéti.

19I štera je ta nezmerna velikôča môči njegove k nám vervajôčim pôleg delanja môči zmožnosti njegove.

20Štera je delao vu Kristuši, gda je gori zbüdo z mrtvi i posádo ga je na desnico svojo vu ti nebeski.

21Više vsê poglavnikov i oblást i môčí gospodstva i vsega iména, štero se imenüje nej samo na etom svêti; nego i príšestnom.

22I vsa je podvrgao pod nogé njegove i njega je dáo; naj bode gláva nad vsêm te Cérkvi.

23Štero jé njegovo telo, punost toga, kí vsa vu vsem spunjáva.