Djánje 23 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XXIII. TÁL.I. Na Pavlovo zagovárjanje se razčesne tanáč 1–10.II. Kristuš Pavla v noči trôšta. 11.III. Niki Židovje njemi na smrt vküp prisežéjo 12–22.IV. Odpošle se v Cezario 23–35.I.

1Pavel pa ednako na tanáč glédajôči erčé: možjé bratje, jas sem vsákov dobrov düšnovêstjov slüžo Bôgi notri do denéšnjega dnéva.

2Te víšešnji pop pa Anániaš je tim, kí so pôleg njega stáli, zapovedao, naj njemi vüsta vdárijo.

3Teda njemi erčé Pavel: vdári te Bôg, ti obeljena stêna. I tí sedíš sôdivši mené pôleg právde i prôti právdi me velíš biti?

4Oni pa, kí so kre njega stáli, so erkli: víšešnjega popa Božega psüješ?

5Erčé pa Pavel: nej sem znao, bratje, kâ je víšešnji pop. Ar je písano: poglavníki lüdstva tvojega hüdô ne gúči.

6Znao je pa Pavel, kâ ji je eden tál Sadduceušov, te drügi pa Farizeušov, skríčao je vu tanáči: možjé, bratje, jas sem Farizeuš, Farizeušov sin; za volo vüpanja i gori stanenjá, ti mrtvi se sôdim.

7Gda bi pa eto gúčao, včinjeno je stanenjé med Farizeušmi i Sadduceušmi, i razčesnola se je ta vnožina.

8Ár Sadduceuške právijo, kâ nega gori stanenjá, niti angela, niti dühá; Farizeuške pa obôje svedočijo.

9Včinjeno je pa veliko kríčanje. I gori stanovši písmaznáci stráni Farizeušov, borili so se govoréči: nikšo hüdôbo ne nájdemo vu etom človeki. Či njemi je pa düh gúčao, ali angel; ne bormo se prôti Bôgi.

10Gda bi pa veliko stanenjé včinjeno bilô, bojao se je jezernik, naj se ne raztrga Pavel od njíh; zapovedao je vitéžtvi doli idti i popádnoti ga od njíh, i pelati ga med vojsko.

II.

11V príšestnoj nôči pa pristôpi k njemi Gospôd i erčé: vüpaj se Pavel. Ár, liki si svedočo od mené vu Jerušálemi, tak ti je potrebno i v Rími svedočiti.

III.

12Gda bi pa dén bio, níki Židovje so se vküp spravili i zapriségali so se govoréči: ka ne bodô ni jeli ni pilí te čás, dokeč ne bujjejo Pavla.

13Bilô ji je pa več štirideset, kí so vküp prisegli.

14Tê so šli k vládnikom popovskim i k starišim erkôči: mí smo se z prisegov zaprségali, ka te čás nikaj ne koštamo, dokeč ne bujemo Pavla.

15Záto ví zdaj gúčte z jezernikom i z tanáčom, naj ga vütro doli pela k vám, liki da bi skrblivêše šteli spoznati od njega; mí pa prvle, liki se približí, gotovi smo ga bujti.

16Slíšao je pa sin sestré Pavlove tô zasidjávanje, pridoči i notri idôči med vojsko nazvêsto je Pavli.

17Pavel je pa prizvao ednoga stotnikov i erčé: etoga mladénca odpelaj k jezerniki. Ár njemi nikaj má nazvêstiti.

18Záto ga je on k sebi vzéo, i pelao ga je k jezerniki i erkao je: te zvézani Pavel me je k sebi dáo prizvati i proso me je, ka bi etoga mladénca pelao k tebi, kí ti nikaj má povedati.

19Jezernik ga je pa za rokô príjao i odstôpo je na kraj i opitao ga je: ka je, ka mi máš nazvêstiti?

20Erkao je pa: Židovje so vküp zložili; ka bodo te prosili, naj vütro vu tanáč doli pripelaš Pavla; liki da bi kâ skrblivêše šteli zvidávati od njega.

21Tí njim záto ne veri. Ár ga zasidjáva žnjih več štiridesét možôv: kí so se zaprségali, ka ne bodo ni jeli, ni pilí; dokeč ga ne bujejo; i zdaj so gotovi čakajôči od tébe odgovor.

22Jezernik je záto odpüsto toga mladénca i zapovedao njemi je: nikomi vö ne povej; ka si mi eta nazvêsto.

IV.

23I prizové dvá níkiva stotnikov erčé: pripravte dvejstô vitézov; naj ido do Cezárie i konjenikov sedemdesét i spicarov dvejstô od trétje vöre nôči.

24I živinče postavte, da gori posadite Pavla, da ga zdravoga pripelajo Felíci poglavári.

25I napísao je list v eto formo:

26Klaudiuš Liziaš zmožnomi poglavári Felíci zdrávje želej.

27Etoga Možá, zgráblenoga od Židovov, gda bi ga že bujti šteli, nad njé idôči z vitézmi sem ga njim vö zrok vzéo; geto sem zvedo kâ je Rimlánec.

28Šteo sem pa znati zrok, zakaj so ga tôžili: záto sem ga doli pelao vu tanáč njihov.

29Šteroga sem najšao obtoženoga od njíh právde spitávanja; nikaj pa smrti, ali vôze vrêdnoga bína nemajôčega.

30Gda bi mi pa povêdano bilô, ka Židovje etoga možá zasidjávajo: k mesti sem ga k tebi poslao i zapovedao sem tožcom; naj, ka prôti njemi májo, pred tebom povêjo. Zdrav bojdi.

31Vitézje záto, kak njim je zrendelüvano bilô, so gorivzéli Pavla i pelali so ga v noči vu Antipatrio.

32Te drügi dén so pa niháli konjenikom idti ž njim; ti drügi so se povrnoli med vojsko.

33Kí notri idôči vu Cezário tá so dáli list poglavári, i postavili so pred njega i Pavla.

34Poglavár pa gda bi líst prečto i pítao bi ga z štere držéle je; geto je i zvedo, kâ je od Cilície.

35Erčé: poslühnem te, gda i tožci tvoji sem pridejo. I zapovedao ga je vu Herodešovoj pravdenoj hiži varvati.