Knige žoltárske 68 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

LXVIII. ŽOLTÁR.Proroküvanje od Kristušovoga zvišênja i toga môči.

1Dávida žoltárska pesem k naprêspêvanji.

2Stáne Bôg, da se razbêžijo protivnícke njegovi, i v bêgvdárijo pred njim odürjávci njegovi.

3Razeženi je, kak se prežené dín, kak se vôsk rastopí pri ognji, tak morejo prêdti ti nepobožni pred Bôgom.

4Ti pravični se pa bodo radüvali, ino bodo veséli pred Bôgom, i radüvali se bodo jáko.

5Spêvajte Bôgi, spêvajte iméni njegovomi: ravnajte pôt onomi, kí se nosi na obláki. Gospôd je imé njegovo i vesélte se pred njim.

6Kí je oča sirotic, i sodec vdovíc. On je Bôg vu svojem svétom prebiválišči.

7Bôg je, kí samca povnôža vu hiži; kí vôznike vö spela; ali ti neverni morejo prebívati vu zemli sühoče.

8Bôg! gda si pred lüdstvom tvojim šô, gda si vu püščávi hodo. Šelah.

9Zemla se je trôsila, i nebésa so kapala pred licom Božim, ešče i Šinai pred Bôgom, kí je Bôg Izraela.

10Zdâ pa dáš, Bože, eden bláženi deždž, na öročíno tvojo, nemočno tí otáviš.

11Da tvoja živína more v njê prebívati, o Bôg, tí živéš te vbôge z dobrotami tvojimi.

12Gospôd dá Rêč svojo, z velikov vnožinov glasitelov.

13Králove vojské pebognovši pobêgnejo, i hiže snâga razdelí porobe.

14Gda vu tábori lêžíte, blisčí se, kak golobeče perôti, štere se kak srebro i zláto leščijo.

15Gda te vsamogôči Krále spostávi vu njê, bêla de, kak Šalmon.

16Gora Boža je rodna gora, velika i rodna gora.

17Ka skáčete ví velike goré? Bôg želej na toj gori prebívati, i Gospod vsigdár tam ostáne.

18Boži kôl je vnogo jezerokrát jezér, Gospôd je med njimi v svétom Šinai.

19Tí si gori šô vu visíno, vlovleno si pelao vlovlenjé, i vzéo si dári za lüdí, ešče i za te odpádnjene, da bi pri Gospodnom Bôgi tam prebívali.

20Hválen bojdi Bôg od dna do dna. Bremen dene na nás ali tüdi nam pomága. Šelah.

21Bôg naš, je Bôg zveličanja, i Gospodin Bog je kí od smrti oslobája.

22Ali Bôg zmoždží glavo svoji nepriátelov, i temen vlasnáto ti hodéči vu hüdôbaj svoji.

23Dönok velí Gospôd: z Bázana je nazá pripelam, ešče i z globočíne môrja je naprêpostávim.

24Záto bode tvoja nôga v tvoji protivníkov krvi fárbana, i tvoji psi jo bodo lízali.

25Vídeno je, kak tí o Bôg, hodiš; kak ti, môj Bôg ino Král, notri ideš vu ta Svéta.

26Naprêido spêvajôči, odzaja igrajôči, nasrêdi devojke, štere bobnjarijo.

27Hválte Bôga vu správišči: Gospodna, kí ste z národa Izraelskoga!

28Tü Benjamin te máli kralüje med njimi, poglavnici Jude, i nji občine, poglavnici Zebulona, poglavnici Naftalima.

29Bôg tvoj je tvoje králevstvo gori postavo; tô isto nam Bôg naš, i potrdi, ár je tvoja nástava.

30Za volo Cérkvi tvoje v Jerušálemi ti bodo Králove dáre prinášali.

31Pokáraj zvirino vu trstji, črêde bikôv med télci národov, kí nas kláčijo za srebra volo. Rasplôdi lüdi, kí se radi bojüjejo.

32Poselnici egiptomski prídejo, i Črnkavcov držéla hitro bode pozdigávala roké svoje k Bôgi.

33Králevstva zemelska! spêvajte Bôgi: díko spêvajte Gospodni. Šelah.

34Onomi, kí sedí na nébi povséd, od začétka mao. Ovo on dá grumi svojemi môč.

35Dájte Bôgi zmožnost! Díka njegova je v Izraeli, i môč njegova v obláki.

36Bôg je strašen vu svoji svéti prebiváliščaj. On je Bôg Izraela; on dá lüdstvi môč i zmožnost. Hvála Bôgi!