Marko 11 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XI. TÁL.KristušI. na oselnici v Jerušálem gjêzdi 1–10.II. Figovo drêvo prekuné 11–14.III. Cérkev zčisti 15–19.IV. Figovo drêvo posêhne 20–26.V. Z popi se štüka 27–33.I.

1I gda se približávajo v Jerušálem, v Betfágo i v Betánio, pôleg olivečke goré bodôči, pošle dvá z vučeníkov svoji.

2I velí njima: idita vu ono vés, štera je pred vama; i preci, kak bodta notri v njô šla, nájdeta žrbé privézano, na kom je nikši človek ešče nej sedo; odvéžta je i pripelajta je.

3I či i váma što bode pravo: ka činíta tô? erčita: kâ je Gospôd potrebüje; i preci je esi pošle.

4Odíšla sta pa, i najšla sta to žrbé privézano pri dveraj vönej na dvojnoj pôti, i odvézala sta je.

5I níki tam stojéči so njima pravili: ka činíta? kâ odvežüjeta to žrbé?

6Onedva sta pa njim erkla, liki je zapovedao Jezuš; i odpüstili so je.

7I pripelala sta to žrbé k Jezuši i vrgla sta svoj gvant na njé, i posádila sta ga na njé.

8Vnôgi so pa gvant svoj prestérali na pôt; ti drügi so pa vêje sekali z drevja, i metali so je na pôt.

9I ti naprê idôči i nasledüvajôči so kríčali govoréči: Hošanna blagoslovleni, kí ide vu iméni Gospodnovom.

10Blagoslovleno je to idôče králevstvo vu iméni Gospodnovom očé našega Dávida; Hošanna na visini.

II.

11I notri je šô v Jerušálem Jezuš i vu Cérkev; i geto je vsa okôli pogledno, večerášnja že bodôča vöra, vö je šô v Betánio z timi dvanájsetimi.

12I rano vö idôči oni od Betánie lačen je grátao.

13I vidôči edno figovo drêvo ôzdaleč majôče lístje; šô je, či bi kâ najšao na njem sáda. I pridôči k njemi níkaj je nej najšao, nego li lístje; ár je nej bilô ešče vrêmen fíg.

14I odgovoréči Jezuš erčé njemi: nigdár več z tébe na veke nišče sáda ne jej. I čüli so tô vučenícke njegovi.

III.

15I prišli so v Jerušálem; i notri idôči Jezuš vu Cérkev, záčao je vö goniti te odávajôče, i küpivajôče vu Cérkvi; i stole pênez minjávcov i stôlce odávajôči golôbe je zpremetao.

16I nej je dopüsto, kâ bi što kákšo posôdo nesao po Cérkvi.

17I včio je govoréči njim: nej je pisano: hiža moja Hiža Molitvena se zvála bode od vsê národov; vi ste pa ž njé včinili razbojnikov jamo?

18I čüli so ti pisáčke i vládnicke popovski; i iskali so, kakda bi ga pogübili. Ár so se ga bojali, kâ se je vse lüdstvo čüdivalo nad včenjom njegovim.

19I gda bi večér grátao vö je šô z mesta.

IV.

20I rano pôleg idôči vidili so to figovo drêvo posêhnjeno z korenjá.

21I spomené se Peter, i velí njemi: Mešter, ovo to figovo drêvo, štero si prêkuno, je posêhnolo.

22I odgovoréči Jezuš velí njim: mête vero Božo.

23Ár zaistino velim vám, kâ kíkoli bode velo etomi brêgi: pozdigni se i vrži se vu môrje, i ne bode dvojio vu srci svojem; nego bode vervao, ka štero právi, se zgodí, bode njemi, ka je koli pravo.

24Záto velim vám: vsa šterakoli moléči bodete prosili, verte, kâ vzemete, i meli bodte.

25I gda stojíte moléči, odpüstite, či kâ máte proti komi; naj i Oča vaš, kí je vu Nebésaj, odpüstí vám pregrêšenjé vaše.

26Či pa ví ne odpüstite, niti Oča vaš, kí je vu Nebésaj, ne odpüstí vám pregrêšenjé vaše.

V.

27I ido pá v Jerušálem; i gda bi on vu Cêrkvi okôli hodo, prišli so k njemi vládnicke popovski i pisáčke, i ti stariši.

28I velíjo njemi: zkákšov oblástjov delaš eta? i što ti je dáo tô oblást, naj eta činíš?

29Odgovoréči pa Jezuš erčé njim: pítao bodem vás i jas edno rêč, i odgovorte mi; tak i jas povêm vám, z kákšov oblástjov činim eta.

30Krst Ivana jeli je z Nebés bio, ali z lüdi? odgovorte mi.

31I mislili so pri sebi govoréči: či erčémo z Nebés, erčé zakaj ste njemi tak nej vervali?

32Či pa erčémo: z lüdi, bojímo se lüdstva; ár so vsi za právoga proroka meli Ivana.

33Odgovoréči erkli so Jezuši: neznamo. I Jezuš odgovoréči erčé njim: niti jas ne povêm vám, z kákšov oblástjov delam eta.