1Začnemo pá samí sebé preporáčati? Ali potrebüjemo, liki níki, preporáčani listôv k vám? ali od vás preporáčani k drügim?
2Naš líst ste ví písani vu srcáj naši: šteroga znájo i čtéjo vsi lüdjé.
3Geto je očivesno: ka ste líst Kristušov po našoj slüžbi správleni, písani nej z črnilom; nego z Dühom živoga Bogá: nej, na kameni táblaj, nego na mesni táblaj srcá.
II.4Vüpanje pa tákše mámo po Kristuši k Bôgi:
5Nej ká bi spodobni bilí samí od sébe misliti kâ, liki samí z sébe: nego spodobnost naša je z Bogá.
6Kí je i spodobne nás včino sluge nôvoga Zákona, nej píska; nego dühá. Ár písk v mori: düh pa oživí.
III.7Či je pa slüžba smrti vu pískaj, štera je osnovlena v kameni táblaj, vu tákšoj díki bíla; da so nej mogli glédati sinovje Izraelski na líce Môšešovo za volo díke líca njegovoga, štera je prêdôča bíla:
8Kakda bi ne bíla bole slüžba dühá vu díki?
9Ár či je slüžba prekléstva díka: od koga bole obiljáva slüžba pravice vu díki?
10Ár i tó odíčeno nej je bilô odíčeno v tom táli za volo prevelike díke.
11Ár či je tó preminôče odíčeno bilô: od koga bole tô, štero ostáne, je vu díki?
12Imajôči záto tákšo vüpazon z velikov srčnostjov živémo v guči.
13I nej liki je Môšeš djáo pokrivalo na obráz svoj, da bi ne vidili sinovje Izraelski na konec toga preminôčega.
14Ali obtrdjene so pámeti njihove. Ár notri do denéšnjega dnéva pokrivalo nad čtenjom stároga Zákona neodkrito ostanjüje: štero se vu Kristuši kraj jemlé.
15Ali do denéšnjega dnéva, gda čtéjo Môšeša, pokrívalo nad srcom njihovim leží.
16Gda se pa što obrné k Gospodni: teda se kraj vzeme pokrivalo.
17Gospôd je pa Düh. Gde je pa Gospodnov Düh: tam je sloboščina.
18Mí pa vsi z odkritim licom Gospodnovo díko liki v gledali glêdajôči v tisti obráz se preminjávamo od díke na díko, liki od Gospodnovoga Dühá.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.