Oznanost 9 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

IX. TÁL.Od tromböntivanja.I. Toga pétoga angela 1–12.II. Toga šéstoga angela 13–21.I.

1I te péti angel je tromböntivao: i vido sem, ka je zvêzda z nebés na zemlo spádnola; i dáni ji je klüč te prepasti stüdenca.

2I odprla je stüdenec te prepasti; i gori je šô din z stüdenca; liki z velike péči idôči din; i potemnolo je sunce i zrák od dína toga stüdenca.

3I z dina so zíšle kobilice na zemlo: i dána njim je oblást; naj májo oblást, liki oblást májo štirovje zemelski.

4I erčeno njim je; naj ne škôdijo zemelskoj trávi, ni nikšemi zelenjê, ni nikšemi drêvi: nego samim lüdém, kí nemajo pečati Bogá na čeláj svoji.

5I dáno njim je; naj je ne vmárjajo; nego, naj je mantrájo pét mêsecov, i moka njihova, liki štírova moka, gda človeka vgrizne.

6I vu oni dnévi iskali bodo lüdjé smrt, i ne nájdejo je: i želeli bodo mrêti; i odbiži smrt od nji.

7I prispodobnosti ti kobilic so prispodobne bilé k konjom priprávlenim na boj, i na glaváj njihovi, liki obrázje človeči.

8I mele so vlasé, liki ženske vlasé; i zobjé njihovi so bili, liki oroslánjov zobjé.

9I mele so prsnjeke, liki železne prsnjeke: i glás njihovi perôt, liki glás kôl, gda ž njimi vnogo konjôv biží na bojüvanje.

10I mele so repé spodobne k štiram; i žálci so bili vu repáj njihovi: i oblást njihova je škôditi lüdém pét mêsecov.

11I mele so nad sebom krála angela te prepasti: šteroga imé je Židovski Abaddon v Grčkom jeziki pa imé má Apollion.

12Eden jaj je odíšao: ovo dvá jajja pa ešče po tom prídeta.

II.

13I šésti angel je tromböntivao: i čüo sem eden glás zti štiri rogôv toga zlátoga oltára, kí je pred Bogom.

14Govoréči tomi šéstomi angeli, kí je trombönto meo: odvéži te štiri angele; kí so pri tom velikom potoki Eufrateši zvézani.

15I odvézani so ti štirje angelje gotovi vsáko vöro, i dén i mêsec i leto nátô: naj vmoríjo trétji tál lüdstva.

16I račun vojske vsê konjenikov je bilô dvê stô krát jezero jezér. Ár sem čüo račun njihov.

17I tak sem vido konje vu vidênji i te sidéče na nji imajôče prsnjeke ognjene i môdre i žveplene: i glavé ti konjôv, liki glavé oroslánjov; i z vüst njihovi je šô ogjen i din i žveplo.

18Od eti tréj je vmorjeni trétji tál lüdstva, z ognjom i z dinom i žveplom ž njihovi vüst zhajajôčim.

19Ár so njihove oblásti vu njihovi vüstaj bilé. Ár njihovi répove so spodobni k kačam, imajôči glavé: i ztêmi škôdijo.

20I ti drügi lüdjé, ki so nej vmorjeni vu eti vdárci, dönok so se nej povrnoli od dêl rôk svoji; da bi ne molili vragé, i bolvane zláte i srebrne i medene i kamene i lisene; kí ni glédati ne morejo, niti čüti, niti hoditi.

21I nej so se povrnoli zmorjenjá svojega, niti z comprníje svoje, niti z kurvêštva svojega, niti z tatíje svoje.