Knige žoltárske 27 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XXVII. ŽOLTÁR.Trôšt i veseljé vu Bôgi i vu njegovoj Rêči.

1Dávida (Žoltár).

Gospôd je posvêt moj, i zveličanje moje, koga bi se bojao? – Gospôd je môč žítka mojga, pred kim bi se mi grozílo?

2Záto, gda se ti hüdi na méne sünejo, da bi jeli têlo moje, nepriátelje moji i protivníci moji samí tá poletíjo i spádnejo.

3Či me vojska obléže, dönok se nezbojí srce moje: či se pobüdi boj prôti meni, na njega se zaniham.

4Edno sem proso od Gospodna, i tô bí rad méo, da bi mogao vu Gospodna Hiži ostánoti vse dní žítka mojega, i glédati násladno čést Božo i hoditi vu Cérkev njegovo.

5Ár me zakríva vu svojoj hüti v hüdom dnévi, on me skrivno skríje vu Šatori svojem, i na pečíni me zvísi.

6I zvísi glavo mojo nad protivníkmi mojimi, kí so okôli méne; naj áldüjem vu Šatori njegovom áldov hvále: pesem i žoltáre bom spêvao Gospodni.

7Gospodne slíšaj glás moj, gda bom kríčao, smilüj se nad menom, i poslühni me.

8Moje srce pred tébe drži povelênje tvoje: iščite líce moje! Lice tvoje isčem Gospodne!

9Neskríj obráza tvojega pred menom, neodvrži vu srdi tvojem slugo tvojega, ár si ti pomôč moja: neodvrži, ni neostavi me, Bôg, zveličanje moje.

10Ár me je ostavo oča moj i mati moja, ali Gospôd me je gori príjao.

11Vuči me, Gospodne, pôt tvojo, i vodi me po stezi pravice tvoje, za volo nepriátelov moji.

12Nedáj me na volo nepriátelov moji, ár so stanoli prôti meni krívi svedoci, i krivico mi delajo nesrámno.

13Jas pa verjem zaviditi dobrôto Gospodna vu držéli ti živôči.

14Čákaj Gospodna; boj črstvi, i nevcaglivo srce tvoje, i sloni se na Gospodna.