Marko 2 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

II. TÁL.I. Od žlakom vdárjenoga 1–12.II. Od Mátajovoga pozvánja 13–17.III. Od posta 18–22.IV. Vučenícke vlati trgajo 23–28.I.

1I pá je šô v Kapernaum poništeri dnévi, i čüto je, ka je v hiži domá.

2I preci se ji je vnogo vküp spravílo tak, da so več nej meli prestora ni pri dveraj. I gučao njim je to rêč.

3I prišli so k njemi z Božim žlakom vdárjenoga noséči nešenoga od štiraj.

4I, gda bi nê mogli do njega prídti za volo lüdstva, odkrili so streho tam, gde je bio, i prédrli so mosnice i tak so doli püstili to postelo, na šteroj je te z žlakom vdárjeni ležao.

5Vidôči pa Jezuš vero njihovo erčé tomi žlakom vdárjenomi: sinek, odpüščávajo se tebi tvoji grêhi.

6Bilí so pa niki pisáčke tam sedéči i misléči vu srcáj svoji:

7Ka ete gučí takše prekléstvo? što more odpüstiti grêhe, nego Bôg.

8I preci spoznavši Jezuš vu dühi svojem, ka si tak míslijo vu sebi, erčé njim: ka etakša mislite vu srcáj vaši.

9Ka je leži povedati tomi žlakom vdárjenomi: odpüščávajo se tebi grêhi; ali pa ercti: stani i vzemi tvojo postelo i hôdi?

10Naj pa znáte, kâ oblást má Sin človeči odpüščávati na zemli grehe (erčé tomi žlakom vdárjenomi:)

11Tebi velim: stani i vzemi postelo tvojo, i idi vu hižo tvojo.

12I stano je preci i vzéo je postelo i vö je šô predevsêmi tak, da so se čüdivali vsi i dičili so Bogá govoréči: nigdár smo nej tákšega dela vidili.

II.

13I vö je šô pá k môrji, i vse lüdstvo je šlo k njemi; i včio je je.

14I doli idôči vido je Levia siná Alfeušovoga sedéčega na máuti i erčé njemi: nasledüj me. I gori stánovši nasledüvao ga je.

15I zgôdilo se je, gda bi doli seo vu hiži njegovoj, i vnôgi publikánuške i grêšnicke so si doli seli z Jezušom i z vučeníkmi njedovimi, ár ji je bilô vnogo: i nasledüvali so ga.

16I pisáčke i Farizeuške vidôči njega, ka je jo z publikánušmi i z grêšniki erkli so vučenikom njegovim: ka je tô, ka z publikánušmi i z grêšniki jej i pijé?

17I slíšavši Jezuš erčé njim: ne potrebüjejo ti zdravi vráča, nego ki se hüdô májo. Nej sem prišao zvát te pravične, nego grêšnike na pokôro.

III.

18I postili so se vučenicke Ivanovi, i Farizeušovi; i prišli so i erkli so njemi: zakaj se vučenícke Ivanovi i Farizeušovi postijo, tvoji vučenícke se pa ne postijo?

19I erkao njim Jezuš: jeli se morejo sinovje gostüvanja, dokeč je ženin ž njimi, postiti? kak dugo sebom májo ženina; nemorejo se postiti.

20Prídejo pa dnévi, gda se kraj vzeme od nji ženin; i teda se bodo postili vu oni dnévi.

21I nišče nôvoga süknja záplato ne šíva na stári gvant; nači ftrgne se záplata nôva od stároga i hüša dera bode.

22I nišče ne lêva nôvo víno vu stáro posôdo nači rastrga nôvo víno posôdo, i víno se vö vlijé i posôda se skvari; nego nôvo víno vu nôvo posôdo se more vlejáti.

IV.

23I prigôdilo se je, da bi on šô v sobotto po setváj; i záčali so vučenícke njegovi po pôti idôči menoti vlatovjé.

24I Farizeuške so njemi erkli: ovo, ka činíjo v sobotto, štero je nej slobodno.

25I on njim erčé: jeli ste nigdár nej čteli, ka je včíno Dávid, gda je potrêbčino meo i lačen je bio on, i kí so ž njim bilí?

26Kakda je notri šô vu hižo Božo za vrêmena Abjatára víšešnjega popa; i jo je krühe položenjá, štere je nej bilô slobodno jesti, nego li popom; i dáo je i onim; kí so ž njim bili.

27I pravo njim je: sobotta je za volo človeka včinjena, nej človik za sobote volo.

28Záto Sin človeka je Gospôd i sobote.