Djánje 5 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

V. TÁL.I. Anániáš z ženov vrét, za volo láži, merjé 1–11.II. Apoštolje vnôga čüda činijo 12–17.III. V temnico djáne Bôg oslobodi 18–24.IV. Drügôč zgrábleni se zbičüjo i odpüstijo 25–42.I.

1Niki môž pa po iméni Anániáš z Šafirov ženov svojov je ôdao ládanje svoje.

2I kraj je vzéo od cêne z znánjom svoje žené; i prineséči nikši tál, djáo ga je k Apoštolovim nogám.

3Erčé pa Peter: Ananiáš, zakaj je napuno šatan srcé tvoje, da bi lagao svétomi Dühi i odvrno od cêne te njive?

4Jeli, da bi ostánola, ne bi tebi ostánola; i odána vu tvojoj oblásti je bíla? Zakaj si gori djáo vu srci tvojem eto delo? Nej si lagao lüdém, nego Bôgi.

5Slíšavši pa Anániáš ete rečí, doli spadnovši, vö je püsto düšo; i včinjeni je stráh veliki nad vsêmi, kí so eta čüli.

6Gori so pa stanoli mladénci, vküp so ga zagrnoli; i vö so ga odnesli, i pokopali so ga.

7Prigôdilo se je pa, liki po trí vöre časi, prišla je notri i žena njegova, neznajôča, ka se je zgôdilo.

8Odgôvoro je pa njê Peter: povej mi, či sta za teliko to njivo tá dalá? Ona pa velí: kakpa, za teliko.

9Peter ji pa erčé: kâ je, ka sta se tak zglíhala vu sküšávanji Düha Gospodnovoga? Ovo nogé oni, ki so pokopali možá tvojega, so pred dverami, i tebé bodo vö nesli.

10Spádnola je pa preci k nogám njegovim, i vö je püstíla düšo. Notri idôči pa mladénci, našjli so jo mrtvo; i vö so jo nesli, i pokopali so jo pôleg njê možá.

11I postano je veliki stráh nad cêlov gmajnov i nad vsêmi, kí so eta čüli.

II.

12Po rokáj pa apoštolov so včinjena znamênja i čüda med lüdstvom vnôga (i bilí so edne pámeti vsi vu trnáci Šalamonovom).

13Ti drügi se je pa nišče nej sméo k njim pridrüžiti: nego je je zvišávalo lüdstvo.

14Bole so se pa prilagali, vervajôči Gospodni, vnožina možôv i žèn.

15Tak, da so na vilice vö nosili te nemočne, i dêvali so je vu štampete i postele, naj pridôčega Petra li sénca obsenca šteroga ž njíh.

16Vküp je pa sprihájala i ta vnožina okôli bodôči mêst vu Jerušálem neséči nemočne i mantráne od nečísti dühov, kí so vsi ozdravili.

III.

17Gori je pa stano te víšešnji pop i vsi, kí so ž njim bili (z onoga, štero je Sadduceušov, jeretinstva), napunjeni so z zadomeščánjem.

18I vrgli so roké svoje na apoštole, i djáli so je vu občinsko temnico.

19Angel Gospodnov je pa v noči ôdpro dveri te temnice; i, gda bi je vö pelao, erčé njim:

20Idite i stojéči gúčte vu Cérkvi lüdstvi vse rečí toga žítka.

21Oni pa, gda bi eto čüli, notri so šli v gojdno rano vu Cérkev i včíli so. Pridôči pa te víšešnji pop, i kí so ž njim bilí, vküp so prízvali tanáč i vse stariše sinôv Izraelski; i poslali so vu temnico, da bi je naprê pripelali.

22Hlápci pa odidôči, nej so je najšli vu temnici; povrnoli so se pa i nazvêstili so.

23Govoréči: kâ istina temnico smo najšli zaprto vu vsoj pokojnosti i variváče vönê, stojéče pred dverami; gda smo jo pa ôdprili, notri smo nikoga nej najšli.

24Gda bi pa čüli rečí ete, i víšešnji pop i voj cérkevni vitézov i vládnicke popovski zadrgávali so se od njih, ka bode z toga.

IV.

25Pridôči pa nikák, nazvêsto njim je govoréči: kâ ovo, ti možjé, štere ste vu temnico djáli, so vu cérkvi stojéči i vučéči lüdstvo.

26Teda ide voj vitézov z hlápci; pelao je je nej s silov, (ár so se bojali lüdstva, naj je ne kamenüje).

27Gda bi je pa pripelao, postavili so je vu tanáč. I pítao je je víšešnji pop.

28Govoréči: nej smo vám zapôvidjov zapovedali, naj ne včíte vu iméni etom? i ovo napunili ste Jerušálem z návukom vašim; i ščéte na nás pripelati etoga človeka krv.

29Odgovoréči pa Peter i apoštolje erčéjo: bole trbej Bogá bôgati, kako lüdi.

30Bôg očákov naši je gori zbüdo Jezuša, šteroga sta ví vmôrili, povesivši ga na drêvo.

31Toga je Bôg za poglavníka i zveličitela zvíso z dêsnov svojov, naj dá povrnenjé Izraeli i odpüščanje grêhov.

32I mí smo etoga svedocke z etimi rečmí, poleg toga pa i svéti Düh tüdi, šteroga je dáo Bôg têm, kí ga bôgajo.

33Oni pa eto slíšavší, prežágani so, i šteli so je vmoriti.

34Gori stanovši pa níki Farizeuš vu tanáči po iméni Gamáliel právdevučítel, pošteni pred vsêm lüdstvom, zapovedo je, naj edno malo vö pelajo apoštole.

35I erkao njim je: možjé Izraelski, pazite na sébe za volo eti lüdi, ka vám je činiti?

36Ár pred têmi dnévi je stano Teudáš, govoréči sebé koga bidti, k šteromi se je pridrüžo veliki račun možôv okoli štiri stô, kí je prêšao; i vsi, ki so se k njemi privrgli, so raztepeni, i včinjeni so na nikoj.

37Po tom je stano Júdáš Galileánski vu dnévi spišüvanja, i obrno je poredno lüdstva za sebom; i on je prêšao, i vsi, kí so ga nasledüvali, so se raztepli.

38I zdaj, velim vám, odstôpte od tej lüdi i nihájte je. Ár, či je z lüdi té tanáč, ali tô delo, razvéže se;

39Či je pa z Bogá, ne morete je razvézati; naj se kak prôti Bôgi bojüvajôči ne najdete.

40Bôgali so ga pa, i prizovéjo apoštole, zbíjejo je, i zapovejo njim, naj več ne gučijo vu Jezušovom iméni; i odpüstili so je.

41Oni so pa vö šli od líca správišča radüvali so se, ka so za imé njegovo vrêdni preštímani, kí bi nepoštüvani bilí.

42I nej so hênjali vsáki dén vu cérkvi, i po hižaj včiti i nazviščávati Jezuš Kristuša.