Oznanost 6 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

VI. TÁL.Šést pečátov gori vtrgnenjéI. Te prve 1–2.II. Te drüge 3–4.III. Te trétje 5–6.IV. Te štrte 7–8.V. Te péte 9–11.VI. Te šéste 12–17.I.

1I vido sem: gda je ôdpro te Ágnec edno zti pečatov; i čüo sem edno si štiraj stvár govoréčo, liki glás grmlajce: hodi i glédaj.

2I vido sem: i ovo eden bêli konj, i te sidéči na njem je meo locén; i dána njemi je korôna i vö je šô obladüvajôči i ka bi obládao.

II.

3I, gda bi ôdpro to drügo pečat, čüo sem to drügo stvár govoréčo: poj i glédaj.

4I vö je šô drügi konj erjávi; i tomi sidéčemi na njem je dáno, ka bi vzéo mér od zemlé, i naj eden drügoga vmárjajo. I dáni njemi je meč veliki.

III.

5I, gda bi ôdpro to tréjo pečat, čüo sem to trétjo stvár govoréčo: hodi, glédaj. I vido sem: i ovo eden črni konj; i sidéči na njem je meo vágo vu rôki svojoj.

6I čüo sem glás na srêdi ti štiri stvári erkôči: merica pšenice za eden žukavec i tri merice gečmena za eden žukavec; oliji pa i víni ne škôdi.

IV.

7I, gda bi ôdpro to štrto pečat, čüo sem glás te štrte stvári erkôče: hodi i glédaj.

8I vido sem: i ovo eden plávi konj, i kí je na njem sedo, imé njemi je bilô smrt i pekeo jo je nasledüvao. I dána njima je oblást vmoriti štrti tál lüdstva na zemli z mečom; i z gládom i zvirinov zemelskov.

V.

9I, gda bi ôdpro to péto pečat, vido sem pod oltárom düše ti vmorjeni za volo rêči Bože i za volo svedôstva, štero májo.

10I kríčale so z velikim glásom erkôče: kak dugo, Gospodne, svéti i pravični, ne bodeš sôdo i zadomeščávao krv našo nad prebivajôčimi na zemli?

11I dáne so vsákšoj bêle dúge srakice: i povêdano njim je; naj počívajo ešče edno malo vrêmena; dokeč se spuni i slugov njihovi i bratov njihovi račún, kí se vmoríjo, liki i oni.

VI.

12I vido sem, gda bi ôdpro to šésto pečat: i ovo veliko zemlé gíbanje je včinjeno i sunce je grátalo črno, liki kosmáto vreče, i mêsec je, liki krv, erdéči grátao.

13I zvêzde nebeske so na zemlo kapale; liki figovo drêvo z sébe zmeče svoj nezreli sád, gda se od velikoga vötra trôsi.

14I néba je odstôpila, liki zasükane knige: i vsi brigôvje i zátonje so se svoji mêst genoli.

15I králove zemlé i ti veliki i ti bogati i jezernicke, i vládnicke i vsáki sluga i vsáki slobodnják, so se skrili v lüknje i v brigôv pečíne.

16I erkli so gorám í pečínam: spadnite na nás i skríté nás pred lícom toga sidéčega na králevskom stôci i od srditosti Ágneca.

17Ár je prišao te velike srditosti njegove dén: i što more obstáti.