II Peter 3 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

III. TÁL.I. Nazviščáva, ka se pred sôdnjim onévom, špotlivci pobidijo 1–10.II. Opomina za volo svêta prêidênja, nôve nébe i zémle stvorenjá i Božega dugo čákanja, na pobožnost 11–18.I.

1Ete že lübléni, drügi list vám pišem: vu šteri listéj obüdjávam po opomínanji vašo čísto pamet.

2Naj se spomenéte z rêči: štere so naprê povêdane od svéti prorokov, i zapôvidi od nás Apoštolov Gospodna i zveličitela dáne.

3Tô naj prvle znajôči, ká prído v poslêdnji dnévi špotlívci: ki bodo pôleg lastivnoga svojega poželênja hodili.

4Govoréči: gde je obečanje njegovoga príšestja? Ár, od šteroga máo so očáki záspali, vsa tak stojijo od začétka stvorjenjá.

5Ár tô oni samí neščejo znati; ka so nebésa že dávno bilá; i zemla z vodé i vu vodi stoji po Božoj rêči.

6Po šteri je teda z vodôv oblejáni svét prêšao.

7Tá nebésa, štera so zdaj, i zemla, so po njegovoj rêči sranjena: naj se k ognji obdržíjo; kí bode na dén sôdbe i pogibelnosti ti nepobožni lüdi.

8Eto edno pa naj ne bode skrito pred vami, lübléni; kâ je eden dén pri Gospodni, liki jezero lêt; i jezero lêt, liki eden dén.

9Ne müdi se Gospôd z obečanja, (liki ništeri za müdbo držijo:) nego potrplênje má z nami, neščejôči; ka bi se šteri skváro; nego naj se vsi na pokôro obrnéjo.

10Príde pa dén Gospodnov, liki tát vnoči; v šterom nebésa z škrípanjem preminéjo, živlosti pa razhicane se raspistíjo; zemla pa i, štera so na njê, dela zgoríjo.

II.

11Geto se záto eta vsa razvéžejo: kákši morete bidti vi vu svétom živlênji i pobožnosti.

12Kí čákate i sílite príšestjé dnéva Gospodnovoga: v šterom se nebésa goréča raspistijo i živlosti razhicane se rastopíjo.

13Nôva nebésa pa i zemlo nôvo mí pôleg obečanja njegovoga čákamo: v šteri pravica prebíva.

14Záto, lübléni, eta čákajôči, na tom bojdite; da se nezamázani i nepokárani pred njim nájdete vu méri.

15I Gospodna našega dugočákanje za zveličanje mête: liki vám je i lübléni naš brat Pavel, pôleg sebi dáne modrôsti, písao.

16Liki i vu vsê listéj, gučéči v njíh od eti. Med šterimi so níštera žmetnoga razmênja; štera tí nezevčeni i nepokrepleni preobráčajo, liki i ta drüga písma, na svojo lastivno pogibelnost.

17Ví záto, lübléni, eta naprê znajôči, varte se: naj z blôdnostjov ti hüdi ž njimi vrét zapelani, vö ne spádnete z lastivne krepkosti.

18Ráste pa vu milošči i spoznanji Gospodna našega i zveličitela Jezuš Kristuša. Komi bojdi díka i zdaj i na dén vekivečni. Amen.