Djánje 18 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

XVIII. TÁL.I. Pavel v Korintuši pôdrügo leto vči 1–11.II. Gallion Židovom na tožbo prôti Pavli nikši odloček ne dá 12–17.III. Pavel se po vnôgi gmajnaj ravna v Jerušálem 18–28.I.

1Potom pa Pavel vö idôči z Atene, šô je v Korintuš.

2I, gda bi najšao nikoga Židova po iméni Akvilo, z Pontuškoga roda, kí je nej dávno prišao z Vlaškoga orsága, i Priscillo ženo njegovo (záto, ka je zapovedao Klaudiuš Casar vö idti vsêm Židovom z Ríma), šô je k njima.

3I, da je bio prispodobne meštríje, ostano je pri njima, i delao je; ár je meštríja njihova bila, šatore delati.

4Štükao se je pa vu správišči po vsákoj sobotti, i obládao je Židove i Grke.

5Gda bi pa prišla od Macedonie i Siláš i Timoteuš, stiskávani je v dühi Pavel posvedočüvajôči Židovom, kâ je Kristuš Jezuš.

6Gda bi pa oni prôti stanoli i preklínjali, vö stepé gvant svoj erkôči njim: krv vaša nad glavôv vašov vám naj bode; jas sem čísti; od etec med pogane pojdem.

7I idôči od tistec, prišao je vu hižo nikoga po imeni Justuša, p božnoga človeka, šteroga hiža je pôleg správišča bíla.

8Krisruš pa, vládnik správišča, je vervao Gospodni ze vsov hižov svojov, i vnôgi Korintušáncov slíšavši, vervali so, i okrstili so se.

9Erkao je pa Gospôd po poglédi v noči Pavli: ne boj se; nego gúči, i ne muči.

10Ár sem jas z tebom, i nišče ne stáne prôti tebi, kâ bi ti kâ hüdoga včíno; ár jas dosta lüdstva mám vu etom mesti.

11I bio je edno leto i šést mêsecov tam vučéči med njimi rêč Božo.

II.

12Gda bi pa Gallion namestník bio v Aháii, stanoli so prôti Pavli z ednákim tálom Židovje, i pelali so ga pred sôdnji stolec.

13Govoréči: kâ prôti právdi ete ráta lüdí čestiti Bogá.

14Gda bi pa Pavel meo odprêti vüsta, erkao je Gallion k Židovom: da bi bíla kákša nepravičnost, ali hüda prekšenost, ô Židovje! pôleg rázuma bi vás poslühno.

15Či je pa pítanje od rêči i iménov i právde vaše, ví samí glédajte k tomi. Ár jas toga sodec neščem bidti.

16I odegnao je je od sôdnjega stolca.

17Grki so pa popadnoli vsi Sošteneša, správišča vládnika, i bili so ga pred sôdnjim stolcom; ali Gallion je nikaj za tô nej márao.

III.

18Pavel pa, gda bi ešče vnogo dní tam ostano vzéo je slobôd od bratov, i odplavao je v Šírio, i ž njim Priscilla i Akvila; obrio si je pa glavô vu Cenkrei, ár je méo oblübo.

19Prišao je pa vu Efezuš, i tam njiva je niháo; on pa notri idôči vu správišče, štükao se je z Židovmi.

20Prosili so ga pa oni, kâ bi več vrêmena pri nji ostano, ali nej je na njé stano.

21Nego je slobôd vzéo od njíh govoréči: potrêbno mi je vsegavêč príšestni svétek v Jerušálemi svetiti; ali pá se povrnem k vám, či de Boža vola. I odíšao je z Efezuša.

22I pridôči vu Cezário, gori idôči vu Jerušálem, i pozdravivši gmajno, doli je šô vu Antiohio.

23I da bi tam nikeliko vrêmena prebívao, potom je vö šô, i obhájao je po rédi Galacie i Frigíe držélo potrdjávajôči vse vučeníke.

24Níki Židov pa po iméni Apolloš, z leženjá Aleksandriánec, môž lêpoga guča, je prišao vu Efezuš, zmožen bodôči vu písmaj.

25Té je bio navčeni na pôt Gospodnovo, i bodôči vrêloga dühá gúčao je, i včio je skrblivo ona, štera so od Gospodna, znajôči li samo Ivanov krst.

26I té je záčao z srčnostjov gúčati vu správišči. Šteroga gda bi čüla Akvila i Priscilla, k sebi sta ga vzelá; i bole sta njemi vö zložila pôt Gospodnovo.

27Gda bi pa štéo vu Ahajo prêk idti, opômenjeni bratje so písali vučeníkom, ka bi ga gori príjali. Šteri, gda bi tá prišao, hasno je dosta tim vervajôčim po milošči.

28Ár je močno Židove premágao očivesno kázajôči po písmaj, ka je Jezuš, te obečani Kristuš.