Knige žoltárske 80 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

LXXX. ŽOLTÁR.Molba za obarvanje dühovnoga vinograda.

1Azafa Žoltár k naprêspêvanji, od rôž závezka.

2O pastér Izraela! poslühni, kí paséš Jožefa, kak črêdo: skáži se, ki sediš nad Kerubimi.

3Zbüdi ramo tvojo, kí si pred Efraimom i Benjaminom ino Manaššom, i prídi nam k pomôči.

4O Bôg! trôštaj nás, i dáj nam svêtiti líce tvoje, i zdržímo se.

5Gospodne, Bôg Zebaot! kak dugo se ščéš srdití na molbo lüdstva tvojega?

6Nahráno si je z skuznatim krühom, ino je napájaš z velikov merov punov skuzami.

7Postávlaš nás našim sôsedom na svajo, i naši nepriátelje si smêh delajo z nás.

8O Bože, Zebaot trôštaj nás, i dáj nam svêtiti líce tvoje, da se zdržímo.

9Tí si eden trs z Egiptoma pripelao; vö si pregnao pogane, ino si ga posádo.

10Tí si pred njim tér rédo dao si se njemi vkoreniti, i držélo napuniti.

11Goré so pokrite ž njega séncov, i ž njega rozgami cedrovje bože.

12Tí si njega náras raspréstro notri do môrja; i njega vinjíčke do potoka.

13Zaka si njega plôt raztrgao, kâ so ga trgali vsi mímo idôči.

14Razkopali ga divji praščíčke, i divjázen polska se je na njem pásla.

15O Bôg Šeregôv! obrni se dönok; glédaj z nébe, i vidi ino prigledni té trs.

16Vinjíčke tô, štero je sadíla dêsna tvoja, i mladike, štere si potrdo sebi;

17Zgorela so z ognjom, raztrgana od srditosti líca tvojega, totá bodo.

18Bojdi rôka tvoja nad možom pravice tvoje, nad sinom človečim, šteroga si sebi odébrao.

19Tak neodstôpimo od tébe. Ožívi nas pá, i zezávali mo imé tvoje.

20Gospodne, Bôg Zebaot! trôštaj nás, dáj nam svêtiti líce tvoje, i zdržímo se.