1Díčte Gospodna, predgajte imé njegovo, razglašüjte med národmi dela njegova.
2Spêvajte njemi: hválte ga, spomínajte se z vsê čüd njegovi.
3Hválte se ž njegovim svétim iménom; veséli se srce, iskajôče Gospodna.
4Iščite Gospodna i môč njegovo, iščite líce njegovo vsigdár.
5Spomínajte se z čüdni dêl njegovi, štera je činío, z čüd njegovi i z sôdbe vüst njegovi.
6Ví semen Abraháma, slugi njegovi, sinovje Jákoba, odebráni njegovi.
7On je Gospôd, Bôg naš. On sôdi po vsêm svêti.
8Spomína se na veke z závezka svojega; z Rêči, štero je obečao do jezero pokolênja.
9Šteroga je včíno z Ábrahámom, i z prísege z Jákobom.
10I potrdo ga je Jákobi za nástavo, Izraeli k zákoni večnomi.
11Govoréči: tebi dam zemlo Kanaánsko, za obdêl öročíne vaše.
12Gda bi ji ešče malo bilô, i bilí bi slabi, i želárje v njê;
13I hodili bi od národa do národa, od ednoga králevstva k drügomi lüdstvi.
14Nej je dopüsto ni ednomi človeki škôditi njim, i krále je pokárao za njí volo.
15Nedoteknite se namázani moji, i Prorokom mojim nečinte nika hüda.
16Teda je püsto drágočo na držélo; vsáko gotovíno krüha je vkraj vzéo.
17Poslao je pred njimi ednoga môža; Jožefa, kí je na slüžbo odáni.
18V železo so stísnoli nogé njegove, v železo je djáno têlo njegovo.
19Do onoga časa, dokeč je njegova rêč prišla, i rêč Gospodna ga je sküsila.
20Poslao je král, i odpüstiti ga zapovedao: gospôd národov ga je oslôbodo.
21Postavo ga je za gospôda hiže svoje, i gospodüvajôčega nad vsém vladárstvom svojim.
22Da bi ládao nad poglavníkmi njegovimi, poleg vôle svoje, i starce njegove včío modrost.
23I prišao je Izrael v Egiptom i Jákob je tühénec včinjem vu držéli Hama.
24Gda je povnôžao Bôg národ svoj jáko, i zmožnêšega včíno od nepriátelov njegovi.
25Preobrno je srca eti, da so v návisti meli lüdstvo njegovo, i jálni grátali prôti slugom njegovim.
26Poslao je Môšeša slugo svojega, i Árona, koga si je odébrao.
27Etiva sta delala znamênja njegova, i čüda vu zemli Háma.
28Poslao je temnost i zakmičilo se je: i nej sta nepokorna bilá rečam njegovim.
29Premêno je njí vodé na krv, i spomôro je ribe v njí.
30Vö je dála njí zemla vnožino žab, po hižaj králov njíhovi.
31Velo je: i príšle so mühé, vüší po vsê njí krajínaj.
32Dao njim je mesto deždža točô, ogen goréči, po zemli njíhovoj.
33I pobio je trstje i figovo drevje njíhovo; i zlámao je drevje po krajínaj njíhovi.
34On je velo i prišle so kobilice, i mlajíne nezračúnano.
35I pocerale so vso trávo po krajínaj njíhovi, i pojele so sád zemlé njíhove.
36I pobío je ves prvirod po zemli njíhovoj, ino vse njí prve öročníke.
37Teda je njé vözpelao z srebrom i zlátom, i nej je bilô ni ednoga rônoga vu njí pokolênjaj.
38Radüvao se je Egiptom, gda so vöšli; ár je na njé spadno strâh ti ovi.
39On je razgrno oblák k njí zakrívanji, i ogen, da bi njim svêto v noči.
40Poželeli so, i dao je prepelice prileteti, i z krühom nebeskim je je nasíto.
41Odpro je pečíno, i vö so tekle vodé; tekle so po sühi mêstaj, kak potocke.
42Ár se je spômeno z rêči svestva svojega, k Ábrahámi slugi svojemi.
43Tak je vöspelao lüdstvo svoje med veseljom, i med spêvanjem odebráne svoje.
44I dao njim je držéle poganov, da bi národov poištvo ládali.
45Naj bi obarvali nástavo njegovo, i právdo njegovo zdržali. Halelujah.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.
