Knige žoltárske 56 - Prekmurian NT & Psalms (1928)（PREK28）

LVI. ŽOLTÁR.Prošnja prôti pregančarom.

1Dávida zláta rêč k naprêspêvanji od nêmoga golôba, med tühénci, gda so ga Filisteuške zgrabili v Gáti.

2Smilüj se nad menom. Bôg! ár me človek ščé vtoniti, ves dén bojüvajôč me ščé potežiti.

3Vtoniti me ščéjo nepriátelje moji vsákdén; ár se vnôgi bojüjejo prôti meni zvišávajôč.

4Gda se bojim, teda se na tébe slonim.

5Vu Bôgi bom se hválo i v Rêči njegovoj: vu Bôgi se vüpao, i nebom se bojao. Ka mi more človek!

6Vsákdén zaobračüjejo rečí moje: vse njíhove mísli so prôti meni na hüdo.

7Vküp se črêdijo, čate mečejo, i šütajo za mojimi petami, kak bi mogli düšo mojo popádnoti.

8Pri vsoj nepravičnosti zdrži njé; alí süni doli tákše lüdí brez milošče o Bôg!

9Prečti ti pobêg moj, poberi skuze moje vu tvojo posôdo. Nêli so v računi tvojem?

10Teda se nepriátelje moji názdrt vrnéjo, vu dnévi vu šterom bom kríčao. Tak spoznam, ka si tí Bôg moj.

11Gláso bom Rêč Božo, zvišávao obečanje Gospodna.

12Vu Gospodni se vüpam, ni se nebojím. Ka mi dene človek?

13Tebi sem oblübo, o Bôg! tebi, ščém dati hválo.

14Ár si tí oslôbodo düšo mojo od smrti, nogé moje od pošklesnenjá, da bi mogao hoditi pred lícom tvojim, o Bôg, vu svetlosti ti živôči.