1Bojmo se záto: da se kak po tá nihánom obečanji notri idênja vu počiválišče njegovo što zvás ne vídi pomenkávati.
2Ár je i nám nazveščávani bio Evangeliom, liki i onim: ali nej njim je hasnola ta čüta rêč záto; kâ je nej zmêšana bíla po veri z onimi; kí so jo poslüšali.
3Ár mí, kí verjemo, bomo notri šli vu počiválišče, liki je povedao: kâ sem priségno vu srditosti mojoj, či bodo notri šli vu počiválišče moje; či so gli tá dela od začétka svêta včinjena.
II.4Ár je od sédmoga dneva tak pravo v ednom mesti: i počíno je Bôg vu sédmom dnévi od vsega dela svojega.
5I v tom mesti pá: či bodo notri šli vu počiválišče moje.
6Geto tak ostáne; ka níki bodo notri šli vu njé i oni, kím je oprvič nazvêščeno bilò, so nej notri šli za nevernosti volo.
7Pá je eden dén zrendelüvao, dnes, po Dávidi govoréči po telikom vrêmeni (liki je povêdano) dnes, či glás njegov čüli bodte, ne obtrdite srcá vaša.
8Ár, da bi je Jožue vu počiválišče pripelao, ne bi od drügoga dnéva gúčao potom toga.
9Záto je ešče edno sobôtno počiválišče za Bože lüdstvo.
10Ár, kí je notri šô vu počiválišče svoje i on si je počíno od dêl svoji; liki Bôg od svoji lastivni.
11Paščimo se záto notri idti vu tisto počiválišče: naj što ne spádne vu ono példo te nevernosti.
III.12Ár je Božá rêč živa i močna i ostrêša od vsákoga z obê stráni ostrc majôčega meča, i doségne notri do rázdeljenjá i düše i dühá i sklêp i môzg, i osodjávec je misel i naminjávanjov srca.
13I nega nevidôčega stvorjenjá pred njim. Ár so vsa nága i odkrita očám njegovim; od šteroga nám je rêč.
IV.14Majôči záto velikoga víšešnjega popa, kí je i nebésa preišao, Jezuša Siná Božega, držmo eto vadlüvánje.
15Ár nemamo tákšega víšešnjega popa; ki bi ne mogao potrplênje meti z našimi nemočnostami: nego sküššenoga vu vsem prispodobnim tálom, zvün grêha.
16Pristáplajmo záto z vüpaznostjov k milošče stôci: da smilenost vzememo i miloščo nájdemo v potrêbnom vrêmeni na pomôč.
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.