Razodetje 21 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Novo nebo in nova zemlja

1Nato sem videl novo nebo in novo zemljo. Zakaj prvo nebo in prva zemlja sta bila izginila in morja ni bilo več.

2Videl sem tudi sveto mesto, novi Jeruzalem, ko je prihajal z neba od Boga, pripravljen kakor nevesta, ki se je ozaljšala za svojega ženina.

3In zaslišal sem mogočen glas, ki je prišel od prestola in rekel: »Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegovo ljudstvo in Bog sam bo z njim.

4In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Zakaj prejšnji svet je minil.«

5Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: »Glej, vse delam novo!« Rekel je tudi: »Zapiši, zakaj te besede so zanesljive in resnične!«

6Nato mi je rekel: »Končano! Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec. Žejnemu bom dal zastonj od izvirka žive vode.

7Kdor bo zmagal, bo to podedoval in jaz bom njemu Bog, on pa meni sin.

8Toda strahopetci in neverniki, pokvarjenci in ubijalci, nečistniki in čarovniki, malikovalci in vsi lažnivci bodo dobili svoj delež v jezeru gorečega žvepla. To je druga smrt.«

Novi Jeruzalem

9Zatem je prišel eden izmed sedmih angelov, ki so držali sedem čaš, napolnjenih s sedmimi poslednjimi šibami, in mi je spregovoril: »Pridi, da ti pokažem zaročenko, Jagnjetovo nevesto!«

10Nato me je angel odnesel v duhu na veliko in visoko goro ter mi pokazal sveto mesto Jeruzalem, ki je prihajalo z neba od Boga,

11sijoče v božjem veličastvu. Njegov sijaj je bil podoben najdražjemu kamnu, biseru iz kristalno bleščečega jáspisa.

12Mesto je imelo veliko in visoko obzidje, v njem je bilo dvanajst vrat, na vratih je bilo dvanajst angelov in na njem so bila napisana imena, ki so imena dvanajstih rodov Izraelovih sinov.

13Troje vrat je gledalo proti vzhodu, troje vrat proti severu, troje vrat proti jugu in troje vrat proti zahodu.

14Obzidje mesta je slonelo na dvanajstih temeljnih kamnih, na njih pa je bilo dvanajst imen dvanajstih Jagnjetovih apostolov.

15Tisti, ki je govoril z mano, je imel merilo, zlato trstiko, da bi izmeril mesto, njegova vrata in njegovo obzidje.

16Mesto je bilo zidano na štiri vogale in njegove dolžine je bilo toliko, kolikor je njegove širine. Angel je s trstiko izmeril mesto: merilo je dvanajst tisoč tečajev. Njegova dolžina, širina in višina so bile enake.

17Izmeril mu je tudi obzidje: visoko je bilo sto štiriinštirideset komolcev. To je človeška mera, ki jo je uporabil tudi angel.

18Gradivo mestnega obzidja je iz jáspisa, mesto pa iz suhega zlata, podobnega čistemu kristalu.

19Temelji mestnega obzidja so bili okrašeni z vsakovrstnim dragim kamenjem: prvi temeljni kamen je bil jáspis, drugi safír, tretji halkedón, četrti smarágd,

20peti sardoníks, šesti sárdij, sedmi hrizolít, osmi beríl, deveti topáz, deseti hrizopráz, enajsti hiacínt, dvanajsti ametíst.

21In dvanajst vrat je bilo dvanajst biserov: posamezna vrata so bila iz enega samega bisera. Cesta skozi mesto pa je bila iz suhega zlata kakor prosojen kristal.

22Svetišča nisem videl v njem, zakaj njegovo svetišče je Gospod, Bog, vladar nad vesoljem, in Jagnje.

23Mesto ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi mu svetila, zakaj razsvetljuje ga božje veličastvo in njegov svetilnik je Jagnje.

24Narodi bodo stopali v njegovi svetlobi in kralji zemlje bodo prinašali vanj svoj sijaj.

25Njegova vrata se podnevi ne bodo nikdar zapirala, zakaj tam noči ne bo.

26Vanj bodo prinašali slavo in zaklade narodov.

27Vanj ne bo nikdar stopilo nič nečistega, tudi ne, kdor počenja gnusobo in laž, ampak bodo vstopili samo tisti, ki jih ima Jagnje vpisane v knjigo življenja.