Apostolska dela 11 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Peter poroča Cerkvi v Jeruzalemu

1Apostoli in bratje, ki so prebivali v Judeji, so slišali, da so tudi pogani sprejeli božjo besedo.

2Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, z njim prepirali.

3Rekli so mu: »Šel si v hišo neobrezanih in jedel z njimi.«

4Peter pa jim je začel razlagati vse po vrsti.

5»Bil sem v mestu Jópi in molil. Tedaj sem v zamaknjenju videl prikazen: posodo, podobno velikemu platnenemu prtu, ki se je s štirimi vogali spuščala z neba in prišla prav do mene.

6Pogledal sem vanjo in videl štirinožne zemeljske živali, zveri, laznino in ptice neba.

7Zaslišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ‘Vstani, Peter, zakolji in jej!’

8Odvrnil sem: ‘Ne, Gospod! Še nikdar ni v moja usta prišlo nič omadeževanega in nečistega.’

9Glas z neba pa je spet odgovoril: ‘Kar je Bog očistil, tega ne imej za nečisto!’

10To se je zgodilo še tretjič, nato pa se je vse dvignilo nazaj v nebo.

11In glej, nenadoma so stali trije možje pred hišo, v kateri smo se mudili; bili so poslani k meni iz Cezaréje.

12Duh mi je rekel, naj grem brez odlašanja z njimi. Z mano je šlo tudi teh šest bratov in stopili smo v hišo tistega človeka.

13Povedal je, kako je videl angela, ki se je ustavil v njegovi hiši in rekel: ‘Pošlji v Jópo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter!

14Ta ti bo govoril besede, po katerih boste zveličani ti in vsa tvoja hiša.’

15Ko sem začel govoriti, je prišel nanje Sveti Duh, kakor je prišel ob začetku na nas.

16Spomnil sem se Gospodove besede, kako je rekel: ‘Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni v Svetem Duhu.’

17Torej jim je Bog dal tisti dar kakor nam, potem ko so začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel Bogu nasprotovati?«

18Ko so to slišali, so se pomirili in slavili Boga z besedami: »Torej je Bog tudi poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi v življenje!«

Cerkev v Antiohíji

19Tisti, ki so se razbežali pred preganjanjem ob Štefanovi smrti, so prišli do Feníkije, Cipra in Antiohíje; vendar niso nikomur oznanjali besede razen Judom.

20Med njimi pa je bilo tudi nekaj mož s Cipra in iz Ciréne, ki so po prihodu v Antiohíjo navezali stike tudi z Grki in jim prinesli veselo oznanilo o Gospodu Jezusu.

21Gospodova roka je bila z njimi in veliko ljudi se je spreobrnilo h Gospodu in sprejelo vero.

22Glas o njih je prišel do ušes jeruzalemske Cerkve, tako da so poslali Bárnaba v Antiohíjo.

23Ko je prišel tja in videl božjo milost, se je razveselil in vzpodbujal vse, naj z vsem srcem ostanejo zvesti Gospodu, kakor so se namenili.

24Bil je dober človek, poln Svetega Duha in vere. In veliko ljudi se je pridružilo Gospodu.

25Nato je odpotoval v Tarz po Savla.

26Ko ga je našel, ga je odpeljal s sabo v Antiohíjo. Vse leto sta delovala skupaj v tamkajšnji Cerkvi in poučevala veliko množico. In v Antiohíji so učence najprej začeli imenovati ‘kristjane’.

27V tistih dneh so prišli preroki iz Jeruzalema v Antiohíjo.

28Vstal je eden izmed njih, po imenu Ágab, in z močjo Duha napovedal, da bo prišla velika lakota čez ves svet; to se je uresničilo pod Klávdijem.

29Sklenili so, naj vsak izmed učencev po svojih močeh pošlje podporo bratom, ki prebivajo v Judeji.

30To so tudi storili ter po posredovanju Bárnaba in Savla pošiljali prispevke starešinam.