Apostolska dela 17 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Pavel v Tesaloníki

1Potovala sta skozi Amfípolo in Apolónijo ter prispela v Tesaloníko, kjer so Judje imeli shodnico.

2Pavel je po svoji navadi šel mednje in tri sobote zapovrstjo razpravljal z njimi. Iz Svetega pisma

3jim je razlagal in dokazoval, da je Kristus moral trpeti in vstati od mrtvih. »Ta Kristus,« je govoril, »ki vam ga jaz oznanjam, je Jezus.«

4Nekateri od njih so se dali prepričati in se pridružili Pavlu in Sili, prav tako pa tudi precéj Grkov, ki so častili Boga, med njimi nemalo uglednih žená.

5Judje so besneli od nevoščljivosti. Najeli so si nekaj izprijencev, ki so postopali po trgu, ter z njimi zanetili nemir in razgrajali po mestu. Pridrli so pred Jázonovo hišo, ko so iskali Pavla in Sila, da bi ju odgnali pred skupščino.

6Ko ju niso našli, so Jázona in nekaj bratov odvlekli pred mestne načelnike in kričali: »Ti ljudje, ki svet postavljajo na glavo, so zdaj prišli tudi k nam

7in Jázon jih gosti. Vsi ti ljudje ravnajo v nasprotju s cesarjevimi postavami in trdijo, da je kralj nekdo drug – Jezus.«

8S temi besedami so nahujskali množico in mestne načelnike.

9Jázon in drugi so morali plačati varščino, nato so jih izpustili.

Pavel in Sila v Beróji

10Takoj ko se je znočilo, so bratje Pavla in Sila odpravili v Berójo. Ko sta prispela tja, sta odšla v judovsko shodnico.

11Tamkajšnji Judje so bili bolj prijazni od tistih v Tesaloníki. Z veliko naklonjenostjo so sprejeli besedo in vsak dan preiskovali svete spise, če je res tako.

12Mnogi med njimi so sprejeli vero, in tudi nemalo uglednih grških žená in mož.

13Ko pa so Judje v Tesaloníki zvedeli, da Pavel tudi v Beróji oznanja božjo besedo, so prišli tudi tja, da bi vznemirili in nahujskali množice.

14Tedaj so bratje Pavla nemudoma odpravili, da je odpotoval do morja; Sila in Timótej pa sta ostala v Beróji.

15Spremljevalci so Pavla pripeljali do Aten; nato so se vrnili z naročilom, naj Sila in Timótej čimprej prideta za njim.

Pavel v Atenah

16Ko je Pavel v Atenah čakal nanju, ga je v dno duše prizadelo, ker je videl, kako je mesto polno malikov.

17Pogovarjal se je z Judi in z bogaboječimi v shodnici, pa tudi s tistimi, ki jih je vsak dan po naključju srečeval na trgu.

18Tudi nekaj epikurejskih in stoiških modrijanov je razpravljalo z njim. Eni so govorili: »Le kaj bi neki rad povedal ta kvasač?« Drugi pa: »Verjetno je glasník kakih tujih božanstev.« Oznanjal je namreč veselo sporočilo o Jezusu in o vstajenju.

19Vzeli so ga s sabo in odpeljali v Areopág ter vprašali: »Ali bi lahko zvedeli, kakšen je ta novi nauk, ki ga oznanjaš?

20To, kar prinašaš, zveni nekam čudno našim ušesom. Zato bi radi vedeli, kaj to pomeni.«

21Vsi Atenci in tujci, ki živijo med njimi, namreč ne poznajo večjega užitka, kakor pripovedovati ali poslušati zadnje novice.

22Tedaj je Pavel stopil v sredino Areopága in spregovoril:

»Možje Atenci! Po vsem, ker vidim, ste zelo pobožni.

23Sprehajal sem se po vašem mestu in si ogledoval vaše svetínje. Ob tem sem opazil tudi oltar z napisom ‘Nepoznanemu bogu’. Kar vi častite, ne da bi poznali, vam jaz oznanjam.

24Bog, ki je ustvaril vesolje in vse, kar je v njem, on, ki je neba in zemlje gospodar, ne domuje v svetiščih, ki jih je zgradila človeška roka.

25On sploh ne potrebuje, da bi mu stregle človeške roke, temveč sam vsem daje življenje in dihanje in vse.

26Iz enega je ustvaril ves človeški rod, da bi napolnil obličje zemlje in ljudem odmeril čase in meje bivanja,

27da bi Boga iskali in se morda do njega dotipali in ga našli, saj ni daleč od nikogar izmed nas.

28Zakaj v njem živimo, se gibljemo in smo. Ali kakor so povedali nekateri od vaših pesnikov:

‘… sáj smo po ródu iz njéga.’

29Ker smo torej božjega rodu, ne smemo misliti, da je božanstvo nekaj, kar je podobno zlatu ali srebru ali kamnu, ki sta ga izoblikovali človeška umetnost in domiselnost.

30Bog je zatisnil oči nad časi, ko so ljudje tavali v nevednosti; zdaj pa naroča, naj se vsepovsod vsi spokorijo.

31Zakaj določil je dan, ko bo vesoljnemu svetu pravično sodil po možu, ki ga je za to izbral in pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih.«

32Ko so slišali o vstajenju od mrtvih, so se eni norčevali, drugi pa so rekli: »O tem bi te poslušali kdaj drugič.«

33Tako je Pavel odšel iz njihove srede.

34Nekateri možje pa so se mu pridružili in sprejeli vero. Med temi je bil Dionízij Areopagít, dalje žena po imenu Dámaris in še nekaj drugih.