Galačanom 2 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Drugi apostoli sprejmejo Pavla

1Po štirinajstih letih sem spet šel z Bárnabom gor v Jeruzalem. S sabo sem vzel tudi Tita.

2Šel pa sem po nekem razodetju. Predložil sem jim evangelij, ki ga oznanjam med pogani, in še posebej najuglednejšim osebam, da bi morda ne tekel ali da ne bi bil tekel v prazno.

3Tako takrat niti Tit, ki je bil z menoj, ni bil prisiljen, da bi se dal obrezati, čeprav je bil Grk.

4Sicer pa so se bili tam vrinili lažni bratje, da bi prežali na našo svobodo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, in da bi nas usužnjili.

5Vendar se jim nismo uklonili niti za trenutek, da bi med vami obstala resnica evangelija.

6Tisti pa, ki so veljali za ugledne – kakšni so nekoč bili, me ne zanima, saj Bog ne gleda na osebo – tisti torej, ki so veljali za ugledne, mi niso ničesar dodatno naložili.

7Nasprotno: ko so uvideli, da je bil meni zaupan evangelij za neobrezane, kakor je bil Petru za obrezane –

8zakaj tisti, ki je bil usposobil Petra za oznanjevanje med obrezanimi, je usposobil tudi mene za oznanjevanje med pogani, –

9in ko so spoznali milost, ki mi je bila dana, so Jakob, Kéfa in Janez, ki veljajo za stebre, podali meni in Bárnabu desnico v znamenje vzajemnosti; midva naj bi šla med pogane, oni pa med obrezane.

10Le to so naju prosili, da bi se spominjala revežev. In to sem si zelo prizadeval storiti.

Pavel v Antiohíji graja Petra

11Ko pa je prišel Kéfa v Antiohíjo, sem se mu v obraz uprl, ker je delal narobe.

12Preden so namreč prišli nekateri, ki so bili z Jakobom, je jedel s pogani. Ko pa so prišli, se je začel poganom umikati in se jih ogibati, in sicer iz strahu pred obrezanimi.

13Z njim vred so se potajili tudi drugi Judje, tako da se je celo Bárnaba dal zavesti od njihove dvoličnosti.

14Ko pa sem videl, da ne stojijo pokončno v resnici evangelija, sem rekel Kéfu vpričo vseh: »Če ti, ki si Jud, živiš po pogansko in ne po judovsko, kako hočeš prisiliti pogane, da bi živeli po judovsko?«

Vera rešuje tako Jude kakor pogane

15Mi, ki smo po rodu Judje in ne grešni pogani,

16vemo, da človeka ne opravičujejo dela postave, ampak edinole vera v Jezusa Kristusa. Zato smo tudi mi začeli verovati v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni po veri v Kristusa in ne po delih postave, saj noben človek ne bo opravičen po delih postave.

17Če pa se mi, ki iščemo opravičenje v Kristusu, tudi sami izkažemo za grešnike, je mar Kristus služabnik greha? Nemogoče!

18Če namreč znova zidam to, kar sem porušil, se izkažem za prestopnika.

19Dejansko sem po postavi odmrl postavi, da bi živel za Boga. Skupaj s Kristusom sem križan;

20ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v telesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.

21Ne zametujem božje milosti; zakaj če opravičenje prihaja po postavi, potem je Kristus umrl zaman.