Rimljanom 10 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

1Bratje, hrepenenje mojega srca in moja prošnja k Bogu veljata njim, da bi se zveličali.

2Saj jim priznam, da so goreči za božjo stvar, le da to ni po pravem spoznanju.

3Ker namreč niso poznali božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili božji pravičnosti.

4Zakaj konec postave je Kristus, zato se daje pravičnost vsakomur, ki veruje.

Odrešenje za vse

5Mojzes namreč takole opisuje pravičnost, ki je iz postave: »Človek, ki se ravna po njej, bo živel od nje.«

6Toda pravičnost, ki je iz vere, pravi takole: »Ne govôri v svojem srcu: ‘Kdo se bo povzpel v nebesa?’ To pomeni pripeljal dol Kristusa.

7Ali: ‘Kdo se bo spustil v podzemlje?’ To pomeni pripeljal Kristusa nazaj od mrtvih.«

8Kaj torej pravi?

»Blizu tebe je beseda,

v tvojih ustih in v tvojem srcu;«

namreč beseda vere, ki jo oznanjamo.

9Zakaj če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen.

10S srcem namreč verujemo, da bi prišli do opravičenja, z usti pa izpovedujemo vero, da bi prišli do zveličanja.

11Saj pravi Sveto pismo: »Kdorkoli vanj veruje, ne bo osramočen.«

12Ni namreč razločka med Judom in Grkom, zakaj isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo.

13In res: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo zveličan.«

14Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca?

15In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: »Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrem!«

16Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Izaija namreč pravi: »Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju?«

17Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa posredovanje Kristusove besede.

18Sprašujem: mar niso slišali? O, pač!

»Njihov glas se je razlegal po vsej zemlji

in njihove besede do skrajnih mejá sveta.«

19Vendar sprašujem: morda Izrael ni razumel? Mojzes je prvi, ki pravi:

»Storil bom, da boste ljubosumni na narod, ki ni narod,

da se boste jezili na nerazumno ljudstvo.«

20Izaija si celo upa reči:

»Našli so me tisti, ki me niso iskali,

razodel sem se njim, ki niso spraševali po meni.«

21O Izraelu pravi:

»Ves dan sem stegoval svoje roke

proti neposlušnemu in upornemu ljudstvu.«