Rimljanom 15 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Skušajte ugoditi svojim bližnjim, ne sebi

1Mi, ki smo močni, smo dolžni prenašati slabosti šibkih, ne pa iskati lastno ugodje.

2Vsak izmed nas naj skuša ugoditi bližnjemu, in sicer v njegovo dobro in njegovo spodbudo.

3Saj tudi Kristus ni iskal lastnega ugodja, ampak kakor je pisano: »Sramotenje tistih, ki te sramotijo, me je prizadelo.«

4Karkoli je bilo namreč napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučenje, da bi oprti na potrpežljivost in na tolažbo, ki jo daje Sveto pismo, zdržali v upanju.

5Bog, vir potrpežljivosti in tolažbe, pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli, kakor hoče Jezus Kristus,

6in da bi z enim srcem in kakor iz enih ust slavili Boga in Očeta našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Evangelij je za Jude in za pogane

7Zato sprejemajte drug drugega, kakor je tudi Kristus sprejel vas, Bogu v slavo.

8Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze, da bi dokazal božjo verodostojnost ter uresničil obljube, dane očakom,

9medtem ko narodi slavijo Boga, ker se jih je usmilil. Kakor je pisano:

»Zato te bom slavil med narodi

in pel v čast tvojemu imenu.«

10In še pravi Sveto pismo:

»Veselite se, narodi,

skupaj z njegovim ljudstvom!«

11In še:

»Hvalíte Gospoda, vsi narodi,

in slavijo naj ga vsa ljudstva!«

12In Izaija še pravi:

»Pognala bo Jésejeva korenina,

on, ki prihaja vladat narodom:

narodi bodo upali vanj.«

13Bog upanja pa naj napolni vaše verovanje z vsem veseljem in mirom, da bi bili v môči Svetega Duha polni upanja.

Pavlovo apostolsko poslanstvo

14Sicer pa sem glede vas tudi sam prepričan, bratje moji, da ste tudi sami od sebe polni dobrote, napolnjeni z vsakršnim znanjem, sposobni, da se tudi medsebojno svarite.

15Vendar sem vam mestoma napisal nekoliko drzneje, da bi vas spomnil na to, kar že veste; to pa v môči milosti, ki mi jo je dal Bog.

16Po njej sem služabnik Kristusa Jezusa med pogani in opravljam sveto službo za božji evangelij, da bi tako pogani postali Bogu prijetna daritev, posvečena v Svetem Duhu.

17Kar torej zadeva božjo stvar, se smem ponašati v Kristusu Jezusu.

18Saj si tudi ne bi upal govoriti o stvareh, ki jih ne bi bil Kristus naredil po meni, da bi bili pogani poslušni, in sicer z besedo in z dejanjem,

19z močjo znamenj in čudežev, z močjo božjega Duha. Vse od Jeruzalema tja do Ilírika sem v velikem krogu oznanjal Kristusov evangelij.

20Vendar je zame stvar časti, da pridigam evangelij tam, kjer Kristus še ni bil znan, da ne bi zidal na tujem temelju,

21temveč kakor je pisano:

»Videli ga bodo tisti, ki jim ni bil oznanjen,

in razumeli bodo tisti, ki niso slišali o njem.«

Pavlov načrt, da obišče Rim

22Zaradi tega mi je bilo večkrat preprečeno, da bi prišel k vam.

23Sedaj pa v teh krajih nimam več dela in si že nekaj let želim priti k vam,

24ko bom potoval v Španijo. Upam namreč, da vas bom spotoma videl in da mi boste pomagali iti tja, potem ko se bom nekoliko naužil vaše družbe.

25Sedaj pa odhajam v Jeruzalem, da bi služil svetim.

26Makedonija in Ahája sta namreč sklenili napraviti nabirko za uboge med svetimi v Jeruzalemu.

27To sta sklenili, ker sta njihovi dolžnici. Zakaj če so pogani postali deležni njihovih duhovnih dobrin, so jim dolžni pomagati tudi v njihovih telesnih potrebah.

28Ko bom torej to opravil in jim v redu izročil to darilo, bom mimo vas šel v Španijo.

29In ko bom prišel k vam, vem, da bom prišel v polnosti Kristusovega blagoslova.

30Pri našem Gospodu Jezusu Kristusu in pri ljubezni Duha pa vas opominjam, bratje, da se bojujete z mano v svojih molitvah. Prosíte Boga zame,

31da bi bil rešen nevernikov v Judeji in bi sveti v Jeruzalemu radi sprejeli mojo podporo,

32tako da bi veselo prišel k vam in se odpočil med vami, če bo Bog dal.

33Bog miru naj bo z vami vsemi. Amen.