2 Korinčanom 2 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

1Vendar sem sklenil sam pri sebi: v drugo k vam ne bom hodil, da bi vas žalostil.

2Če vam jaz povzročam žalost, le kdo bo razveselil mene, če ne tisti, ki mu jaz povzročam žalost?

3In prav zato vam pišem, da mi ob mojem prihodu ne bi povzročili žalosti tisti, ki bi me morali razveseliti. O vas vseh sem namreč prepričan, da je moje veselje tudi veselje vas vseh.

4Pišem vam namreč v veliki stiski in tesnobi srca in v mnogih solzah, vendar ne zato, ker bi vas hotel prizadeti, ampak da bi spoznali ljubezen, ki jo imam prav posebno do vas.

Odpuščanje za žalitve

5Če je kdo povzročil žalost, jè ni povzročil le meni, ampak deloma vsem vam, čeprav ne bi rad pretiraval.

6Za takega zadostuje tista kazen, ki mu jo naloži skupnost.

7Zato mu raje odpustite in ga potolažite, da se tak človek morda ne bi pogreznil v preveliko žalost.

8Zato vas prosim, da ga ponovno vzljubite.

9Saj sem vam bil prav zato tudi pisal, da bi spoznal in preskusil, če ste res poslušni.

10Komur namreč vi odpustite, odpuščam tudi jaz. Če pa jaz kaj odpustim in kar odpustim, odpustim zaradi vas pred Kristusom,

11da nas ne bi ukanil satan. Njegove namere pa nam niso neznane.

Pavlova zaskrbljenost in olajšanje

12Ko sem prišel v Troádo, da bi oznanjal Kristusov evangelij, in so mi bila v Gospodu vrata odprta,

13za svojega duha nisem našel miru, ker nisem našel svojega brata Tita. Zato sem se poslovil od njih in odšel v Makedonijo.

14Hvala Bógu, ki nas po Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih prijeten vonj njegovega spoznanja.

15Pred Bogom smo namreč prijeten Kristusov vonj med tistimi, ki so na poti zveličanja, in tistimi, ki so na poti pogubljenja,

16za ene vonj po smrti, ki vodi v smrt, za druge vonj po življenju, ki vodi v življenje. Le kdo je zmožen za tolikšno poslanstvo?

17Vsaj mi nismo kakor množica tistih, ki kupčujejo z božjo besedo. Mi govorimo iskreno, kakor iz Boga, pred Bogom, v Kristusu.