Apostolska dela 16 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Pavel si izbere za spremljevalca Timóteja

1Prišel je v Derbo in od tam v Listro. Tam je živel učenec z imenom Timótej, sin Judinje, ki je sprejela vero, njegov oče pa je bil Grk.

2Bratje v Listri in v Ikóniju so imeli o njem zelo dobro mnenje.

3Pavel ga je hotel vzeti s sabo, zato ga je dal obrezati. To je storil zaradi Judov, ki so živeli v tistih krajih; vsi so namreč vedeli, da je bil njegov oče Grk.

4Ko so potovali skozi mesta, so vernikom naročali, naj se držijo navodil, ki so jih sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu.

5Cerkvena občestva so se utrjevala v veri in po številu rasla iz dneva v dan.

Potovanja skozi Malo Azijo

6Potovali so skozi Frígijo in deželo Galačanov, ker jim Sveti Duh ni dal, da bi oznanjali besedo v provinci Aziji.

7Ko so prišli do Mízije, so poskušali priti v Bitínijo, toda Jezusov Duh jim tega ni dovolil.

8Zato so potovali prek Mízije in se spustili v Troádo.

9Neko noč pa je Pavel imel videnje. Pred njim je stal neki Makedonec in ga prosil: »Pridi v Makedonijo in pomagaj nam!«

10In ko je imel to videnje, smo takoj začeli iskati priložnost, da bi odrinili v Makedonijo. Doumeli smo, da nam Bog veleva, naj tja ponesemo veselo oznanilo.

Prihod v Filípe

11Iz Troáde smo po najkrajši poti odjadrali do Samotráke, naslednjega dne pa v Neápolo.

12Od tam smo odrinili v Filípe; to je mesto v prvem okrožju Makedonije in rimska kolonija; v tem mestu smo ostali nekaj dni.

13Na sobotni dan smo šli skozi mestna vrata ob reki, ker smo domnevali, da je tam prostor za molitev. Sedli smo in se pogovarjali z ženskami, ki so se tam zbirale.

14Poslušala nas je tudi ženska po imenu Lidija, trgovka s škrlatnimi oblačili v mestu Tiatíri. Bila je bogaboječa in Gospod je odprl njeno srce, da je prisluhnila Pavlovim besedam.

15Ko se je dala krstiti tudi njena hiša, nas je povabila z besedami: »Če ste prepričani, da verujem v Gospoda, stopíte v mojo hišo in ostanite tu!« Primorala nas je, da smo vstopili.

Pavel in Sila v ječi

16Nekega dne smo šli k molitvi. Srečala nas je dekla, ki je imela duha vedeževanja in je s prerokbami prinašala precéj zaslužka svojim gospodarjem.

17Pritekla je za Pavlom in za nami ter vpila: »Ti ljudje so služabniki Boga Najvišjega; oznanjajo vam pot odrešenja.«

18To je počenjala več dni. Nazadnje se jè je Pavel naveličal, se obrnil in rekel duhu: »V imenu Jezusa Kristusa ti zapovedujem: pojdi iz nje!« In pri priči jo je duh zapustil.

19Ko so njeni gospodarji videli, da jim je splahnelo upanje na dobiček, so prijeli Pavla in Sila ter ju odvlekli na trg pred mestne poglavarje.

20Prignali so ju pred zastopnike rimske oblasti in rekli: »Ta dva netita nemir v našem mestu. Juda sta

21in širita običaje, ki jih mi kot Rimljani ne moremo sprejeti in ne smemo spolnjevati.«

22Tudi ljudstvo se je dvignilo proti njima. Rimska oblastnika sta jima strgala oblačila in ju velela pretepsti.

23Ko so ju hudo pretepli, so ju vrgli v ječo, ječarju pa zabičali, naj skrbno pazi nanju.

24Ječar je izpolnil ukaz in ju vrgel v najbolj notranjo temnico, nogé pa jima je vklenil v klado.

25Okoli polnoči sta Pavel in Sila molila in pela Bogu hvalnice, drugi jetniki pa so ju poslušali.

26Iznenada pa je nastal silen potres, tako da se je ječa v temeljih zamajala; v hipu so se vsa vrata odprla in vsem jetnikom so odpadle verige.

27Ječar se je prebudil. Ko je videl, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in se hotel ubiti; mislil je, da so mu jetniki pobegnili.

28Pavel pa mu je zaklical z močnim glasom: »Nič žalega si ne stôri! Vsi smo še tukaj!«

29Ječar je zahteval luč in planil noter. Trepetaje je padel pred Pavla in Sila,

30nato ju je popeljal ven in vprašal: »Gospoda, kaj naj storim, da se rešim?«

31Odgovorila sta mu: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!«

32Nato sta oznanila Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši.

33Vzel ju je s sabo še tisto nočno uro ter jima izpral rane; in pri priči se je dal krstiti z vso svojo družino.

34Peljal ju je na svoj dom in ju povabil k mizi; in veselje je navdalo njega in vso njegovo hišo, ker so našli vero v Boga.

35Ko pa se je zdanilo, sta oblastnika poslala redarje z naročilom: »Osvobôdi tista človeka!«

36Ječar je te besede sporočil Pavlu: »Oblastnika sta naročila, naj vaju izpustim. Pojdita torej, potujta v miru!«

37Toda Pavel je sporočil redarjem: »Čeprav sva rimska državljana, so naju dali javno pretepsti, ne da bi nama bili dokazali krivdo, in naju vrgli v ječo. Zdaj pa bi naju radi skrivaj odpravili. Ne, tako ne gre! Naj prideta zastopnika oblasti sama semkaj in naju spremita na prostost!«

38Redarji so te besede sporočili zastopnikoma oblasti. Le-tá sta se prestrašila, ko sta slišala, da sta Pavel in Sila Rimljana.

39Prišla sta k njima in se opravičila, ju odpeljala iz ječe ter prosila, naj odideta iz mesta.

40Ko sta Pavel in Sila zapustila ječo, sta odšla v Lidijino hišo. Tam sta našla brate in jih osrčila v veri. Nato sta odpotovala.