2 Korinčanom 11 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Pavel in lažni apostoli

1Ko bi vi le mogli prenesti kanček moje nespameti! Pa saj me tudi prenašate.

2Do vas čutim nekakšno božjo ljubosumnost. Vse sem namreč storil, da bi vas zaročil in pripeljal kot čisto devico edinemu možu, Kristusu.

3Bojim pa se, da se ne bi vaše misli skazile in oddaljile od iskrene vdanosti do Kristusa, kakor je kača s svojo zvijačo preslepila Evo.

4Če namreč pride kdo in oznanja drugega Jezusa, ki ga mi nismo oznanili, ali če prejmete drugega Duha, ki ga niste prejeli, ali drug evangelij, ki ga niste slišali, seveda voljno prenašate.

5Vendar mislim, da v ničemer ne zaostajam za vélikimi apostoli.

6Čeprav sem kot govornik šibek, pa nisem v spoznanju. To smo vam med vsemi vsestransko dokazali.

7Morda sem se pa tedaj pregrešil, ko sem se ponižal, da bi vas dvignil, tedaj, ko sem vam brez plačila oznanjal božji evangelij?

8Druge Cerkve sem oškodoval in od njih dobil sredstva za preživljanje, da bi lahko služil vam.

9Ko sem bil pri vas in sem trpel pomanjkanje, nisem bil nikomur v breme. Kar mi je namreč manjkalo, so dodali bratje, ki so prišli iz Makedonije. Skratka, varoval sem se in se bom še varoval, da vam ne bi bil v breme.

10Pri Kristusovi resnici, ki je v meni, vam povem, da mi nič ne bo utišalo tega ponosa v pokrajinah Aháje.

11Zakaj? Ker vas morda ne ljubim? To vé Bog.

12Kar zdaj delam, bom delal še naprej, da spodnesem oporo tistim, ki iščejo pretvezo, da bi se lahko ponašali z istim kakor jaz.

13Taki so namreč lažni apostoli, nepošteni delavci, ki si nadevajo krinko Kristusovih apostolov.

14Toda to ni nič čudnega, saj si tudi sam satan nadeva krinko angela luči.

15Nič posebnega torej ni, če si tudi njegovi hlapci nadevajo krinko pravičnih služabnikov. Toda njihov konec bo po meri njihovih del.

Pavel trpi kot apostol

16Ponavljam: nihče naj ne misli, da sem nespameten! Sicer pa, kar imejte me za nespametnega, da se bom tudi jaz malce pohvalil.

17Kar mislim povedati, tega ne bom govoril v Gospodu, marveč kakor v blodnji, iz tistega lažnega ponosa.

18Ker se že mnogi hvalijo po človeško, se bom tudi jaz.

19Saj voljno prenašate nespametne vi, ki ste pametni!

20Prenašate, če vas kdo zasužnjuje, če vas kdo izkorišča, če vas kdo ovira, če se kdo povišuje, če vas kdo udari po obrazu.

21V svojo sramoto govorim, kakor da bi bil res šibek. V čemer si kdo upa – še zmeraj govorim v blodnji – si upam tudi jaz.

22So Hebrejci? Jaz tudi. So Izraelci? Jaz tudi. So Abrahamovi potomci? Jaz tudi.

23So Kristusovi služabniki? V blodnji govorim: jaz še bolj! V hujših naporih, večkrat v ječah, neprimerno bolj pod udarci, večkrat v smrtni nevarnosti.

24Od Judov sem jih petkrat dobil po eno manj ko štirideset.

25Trikrat so me bičali, enkrat kamnali, trikrat sem doživel brodolom in eno noč in dan preživel na globokem morju.

26Pogosto sem bil v nevarnostih na potovanjih, v nevarnostih na rekah, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnosti pred rojaki, v nevarnosti pred neverniki, v nevarnosti v mestu, v nevarnosti v samoti, v nevarnosti na morju, v nevarnosti med lažnivimi brati.

27V trudu in mukah, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in goloti.

28Poleg tega še vse, kar me dan na dan zaposluje, skrb za vse Cerkve.

29Kdo je slaboten, ne da bi bil tudi jaz? Kdo se pohujšuje, da mene ne bi žgalo?

30Ko bi se bilo že treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi.

31Bog in Oče Gospoda Jezusa, ki je hvaljen na veke, vé, da ne lažem.

32V Damasku je dal namestnik kralja Haréta zastražiti mesto Damaščanov, da bi me ujel,

33pa so me v košu spustili skozi okno po zidu, da sem ušel njegovim rokam.