Razodetje 6 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

1Videl sem, kako je Jagnje odtrgalo prvega izmed sedmih pečatov. Nato sem slišal prvo izmed štirih živih bitij, kako je reklo z glasom kakor grom: »Pridi!«

2In glej, prikazal se mi je bel konj in tisti, ki ga je jezdil, je imel lok. Jezdec je dobil venec in odšel kot zmagovalec zmagi naproti.

3Ko je odtrgalo drugi pečat, sem slišal, kako je drugo živo bitje reklo: »Pridi!«

4Tedaj je prišel drug konj, rdeč kot ogenj. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo dano odvzeti mir z zemlje, tako da se ljudje koljejo med seboj. In dobil je velik meč.

5Ko je odtrgalo tretji pečat, sem slišal, kako je tretje živo bitje reklo: »Pridi!« In glej, prikazal se mi je črn konj, in tisti, ki ga je jezdil, je držal v roki tehtnico.

6In slišal sem kakor glas, ki je govoril sredi štirih živih bitij: »Merica pšenice po denarju in tri merice ječmena po denarju! Olju in vinu pa ne delaj škode!«

7Ko je odtrgalo četrti pečat, sem slišal glas četrtega živega bitja, ko je reklo: »Pridi!«

8In glej, prikazal se mi je konj mrtvaško blede barve. Tistemu, ki ga je jezdil, je bilo ime smrt, za njim pa je prihajalo podzemlje. In dana jima je bila oblast nad četrtino zemlje, da morita z mečem, z lakoto, s kugo in z zverinami zemlje.

9Ko je utrgalo peti pečat, sem videl ob vznožju oltarja duše pomorjenih zaradi božje besede in zaradi pričevanja, ki so ga bili dajali.

10In zavpili so z mogočnim glasom: »Doklej, o Vladar, ki si svet in resnicoljuben, ne boš sodil in maščeval naše krvi nad prebivalci zemlje?«

11Tedaj je vsak izmed njih dobil belo oblačilo in rečeno jim je bilo, naj potrpijo še malo časa, dokler se ne dopolni število njihovih soslužabnikov in njihovih bratov, ki morajo biti umorjeni kakor oni sami.

12Ko je Jagnje odtrgalo šesti pečat, sem videl, da je nastal velik potres. Sonce je potemnelo kakor žimnata vrečevina, vsa luna je postala kakor kri

13in zvezde na nebu so popadale na zemljo, kakor smokva otrese nezrele sadeže, če jo premetava silovit veter.

14Nebo se je odtegnilo, kakor če se zvije zvitek, in vse gore in otoki so se premaknili s svojih mest.

15Kralji zemlje in velikaši, vojaški poveljniki in bogatini, mogočniki in sploh vsi, sužnji in svobodni, so se tedaj poskrili po votlinah in po gorskem skalovju.

16In so rekli goram in skalovju: »Pádite na nas in skrijte nas pred obličjem njega, ki sedi na prestolu in pred Jagnjetovo jezo!

17Zakaj prišel je veliki dan njune jeze in kdo bo mogel obstati?«