Apostolska dela 15 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Zbor apostolov v Jeruzalemu

1Tedaj pa so prišli neki ljudje iz Judeje in učili brate: »Če se ne daste obrezati po Mojzesovem običaju, se ne morete zveličati.«

2Pavel in Bárnaba sta se jim odločno postavila po robu in razpravljala z njimi o tem; sklenili so, naj Pavel in Bárnaba in še nekateri drugi odpotujejo k apostolom in starešinam v Jeruzalem, da bi razjasnili to sporno vprašanje.

3Cerkev jih je slovesno pospremila. Potovali so čez Feníkijo in Samaríjo in pripovedovali, kako se pogani spreobračajo, in to je vse brate navdalo z velikim veseljem.

4Ko sta prišla v Jeruzalem, jih je sprejela Cerkev z apostoli in starešinami in poročali so, kaj vse je Bog storil po njih.

5Tedaj pa so vstali nekateri iz kroga farizejev, ki so bili sprejeli vero, in rekli: »Treba jih je obrezati in jim naročiti, naj se držijo Mojzesove postave.«

6Apostoli in starešine so se zbrali, da bi presodili to zadevo.

7Po daljšem razpravljanju je Peter vstal in jim spregovoril: »Bratje! Vi veste, da me je Bog že pred davnim časom izbral izmed vas, da bi pogani po mojih ustih slišali besedo veselega oznanila in sprejeli vero.

8Bog, ki pozna srca, je to potrdil tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam.

9Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil srca.

10Zakaj torej zdaj skušate Boga in hočete naložiti na tilnik učencev jarem, ki ga ne naši očetje ne mi nismo mogli nositi?

11Mi vendar verujemo, da smo po milosti Gospoda Jezusa zveličani tako kakor oni.«

12Vsi, ki so bili zbrani, so utihnili. Nato so poslušali Bárnaba in Pavla, ko sta pripovedovala, kako velika znamenja in čudeže je Bog po njima storil med pogani.

13Ko sta umolknila, je spregovoril Jakob: »Poslušajte me, bratje!

14Simon nam je razložil, kako je Bog že od začetka gledal, da bi si iz vrst poganov izbral ljudstvo zase.

15S tem se tudi ujemajo besede prerokov, kakor je zapisano:

16 ‘Tedaj se bom vrnil

in spet bom sezidal

Davidovo hišo iz razvalin,

na ruševinah jo bom obnovil in na novo postavil.

17 Takrat bodo iskali Boga

tudi drugi ljudje

in vsa ljudstva,

nad katerimi se kliče moje ime.

Tako govori Gospod,

ki uresničuje,

18kar mu je znano od vekomaj.’

19Zato mislim, da ne smemo delati težav ljudem, ki se od poganstva spreobračajo k Bogu.

20Rajši jim naročimo, naj se ne omadežujejo s tem, kar je darovano malikom, naj se vzdržijo nečistovanja in mesa zadavljenih živali in krvi.

21Mojzes ima namreč že od davnih časov svoje oznanjevalce po vseh mestih, saj ga vsako soboto beró po shodnicah.«

Apostolsko pismo

22Tedaj so apostoli in starešine z vso Cerkvijo sklenili, da izberejo iz svojih vrst dva moža in ju s Pavlom in Bárnabom pošljejo v Antiohíjo; to sta bila Juda s priimkom Bársaba in Sila, moža, ki sta uživala velik ugled med brati.

23Po njima so poslali tole pismo:

»Mi, apostoli in starešine, vaši bratje, pozdravljamo brate iz poganstva v Antiohíji, Siriji in Kilíkiji!

24Slišali smo, da so vas nekateri naši, čeprav jih za to nismo pooblastili, s svojimi besedami zbegali in zasejali nemir v vaša srca.

25Zato smo soglasno sklenili, da izberemo in pošljemo k vam dva moža skupaj z našima dragima Bárnabom in Pavlom,

26ki sta svoje življenje zastavila za ime našega Gospoda Jezusa Kristusa.

27Poslali smo torej Juda in Sila, ki naj vam to tudi ustno sporočita.

28Sveti Duh je sklenil in mi z njim, da vam ne nalagamo nobenega drugega bremena kakor tale nujna določila:

29Vzdržite se tega, kar je bilo darovano malikom, krvi in mesa zadavljenih živali in nečistovanja. Če se boste tega varovali, boste prav ravnali.

Pozdravljeni!«

30Poslanci so se poslovili in odpotovali v Antiohíjo, tam so sklicali množico in izročili pismo.

31Ob branju spodbudnih besed je zavladalo veliko veselje.

32Juda in Sila, ki sta bila tudi sama preroka, sta s svojimi govori potolažila brate in jim vlila pogum.

33Nekaj časa sta se mudila med njimi, nato sta se s pozdravom miru poslovila od njih in se vrnila k tistim, ki so ju bili odposlali.

34

35Pavel in Bárnaba pa sta ostala v Antiohíji in z mnogimi drugimi učila in oznanjala Gospodovo besedo.

Pavel in Bárnaba se razideta

36Čez nekaj dni je Pavel rekel Bárnabu: »Obiščiva še enkrat vse kraje, kjer sva oznanjala Gospodovo besedo, in poglejva, kako je z brati!«

37Bárnaba je hotel vzeti s sabo na pot tudi Janeza Marka.

38Pavel pa je bil proti temu, da bi vzela s sabo človeka, ki ju je zapustil v Pamfíliji in ni šel z njima na delo.

39Tedaj je med njima prišlo do spora, tako da sta se razšla. Bárnaba je z Markom odplul na Ciper.

40Pavel pa si je izbral Sila in odpotoval z njim; in bratje so ga priporočili Gospodovi milosti.

41Potoval je skozi Sirijo in Kilíkijo in tam utrjeval cerkvena občestva.