Hebrejcem 12 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Gospodov strogi red

1Ker nas obdaja tako velik oblak prič, tudi mi odstranímo vsakršno oviro in zapeljivi greh in vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka.

2Uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere. On je za veselje, ki ga je čakalo, preziral sramoto in pretrpel križ ter sédel na desno božjega prestola.

3Pomislite vendar nanj, ki je od grešnikov pretrpel tolikšno nasprotovanje, da se v svojih srcih ne boste utrudili in omagali.

4Niste se še do krvi uprli v boju zoper greh.

5Pozabili ste na spodbudne besede, ki vam govorijo kakor sinovom:

»Moj sin, ne preziraj

Gospodove vzgoje

in ne omaguj, kadar te kara.

6 Kogar namreč Gospod ljubi,

tega strahuje,

in tepe vsakega sina, ki ga ima rad.«

7Ko vas vzgaja, zdržite, ker Bog ravna z vami kakor s sinovi. Kje je namreč sin, ki ga oče ne bi vzgajal!

8Če ne bi bili kaznovani, kar ni bilo prihranjeno nikomur, tedaj bi bili vi nezakonski otroci, ne pa pravi sinovi.

9Še več, naše telesne očete smo imeli za vzgojitelje, pa smo jih spoštovali. Mar se ne bomo veliko bolj pokorili Očetu duš in tako imeli življenje?

10Oni so namreč vzgajali le za nekaj dni, in to po trenutni presoji, ta pa v našo korist, da bi postali deležni njegove svetosti.

11Nobeno vzgajanje pa v tistem hipu ni prijetno, ampak bridko. Pozneje pa daje tistim, ki so šli skozi njegovo šolo, sad miru in pravičnosti.

12Zato zravnajte onemogle roke in klecava kolena

13in za svoje noge napravite ravne steze, da se ne bo to, kar šepa, izvinilo, marveč raje ozdravelo.

Ne zamujajmo božje milosti

14Prizadevajte si za mir z vsemi in za svetost. Brez nje nihče ne bo videl Gospoda.

15Pazíte, da kdo ne bo zamudil božje milosti, da ne bo pognala kaka grenka korenina, povzročila zmede in mnogih okužila.

16Nihče naj ne bo pokvarjen ali posvetnjaški, kakor Ézav, ki je za eno jed prodal pravice svojega prvorojenstva.

17Saj veste, da je bil tudi po tem, ko je želel doseči blagoslov, zavržen. Ni namreč našel poti za spreobrnjenje, čeprav ga je iskal v solzah.

18Niste se namreč približali kakšni otipljivi stvari, plamenečemu ognju, mraku, temi, viharju,

19ne donenju trobente ne grmenju besed. Tisti, ki so jih poslušali, so prosili, naj jim ne bi bilo treba več poslušati besed.

20Niso namreč mogli prenesti tega ukaza: »Tudi če se žival dotakne gore, jo je treba kamnati.«

21Ta prizor je bil tako strašen, da je Mojzes rekel: »Strah me je in trepetam.«

22Nasprotno, približali ste se gori Síonu in mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu in tisočem angelov, slovesnemu

23zboru prvorojencev, ki so zapisani v nebesih in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost,

24sredniku nove zaveze Jezusu in krvi kropljenja, ki glasneje govori kakor Ábelova.

25Glejte, da ne boste zavrnili njega, ki govori! Zakaj če niso ušli oni, ki so zavrgli tistega, ki je govoril na zemlji, bomo tem manj mi, če bi odklonili njega, ki govori iz nebes.

26Njegov glas je takrat stresel zemljo, zdaj pa oznanja in pravi: »Še enkrat bom stresel,« pa ne le »zemljo«, temveč tudi »nebo«.

27»Še enkrat« pomeni, da bo spremenjeno to, kar se kot ustvarjeno lahko strese, da bi ostalo to, kar je trdno.

28Ker torej prejemamo neomajno kraljestvo, se zahvaljujmo in Bogu v spoštljivem strahu služimo, kakor je njemu všeč.

29Zakaj naš Bog je ogenj, ki prečiščuje.