1 Korinčanom 2 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Oznanjevanje križanega Kristusa

1Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, nisem prišel zato, da bi vam z izbranimi besedami ali z modrostjo oznanjal božjo skrivnost.

2Sklenil sem, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer za križanega.

3K vam sem prišel slaboten, v strahu in velikem trepetu.

4Nisem govoril in nisem oznanjal s prepričevalnimi besedami modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč,

5da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na božji môči.

Razodetje je od božjega Duha

6In vendar oznanjamo modrost med zrelimi; pa ne modrosti tega sveta, tudi ne modrosti voditeljev tega sveta. Ti so minljivi.

7Oznanjamo pa skrivnostno božjo modrost, tisto prikrito, ki jo je Bog pred veki vnaprej določil za naše zveličanje.

8Te ni spoznal noben mogočnik tega sveta. Zakaj ko bi jo bili spoznali, Gospoda veličastva pač ne bi križali.

9Nasprotno, zapisano je:

»Česar oko ni videlo in uho ni slišalo

in kar v človekovo srce ni prišlo,

kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo,«

10to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo božje globine.

11Kdo izmed ljudi pa vé, kaj je v človeku? Mar ne človekov Duh, ki je v njem? Tako tudi to, kar je v Bogu, pozna samo božji Duh.

12Mi pa nismo prejeli posvetnega duha, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi spoznali to, kar nam je Bog milostno podaril.

13To tudi oznanjamo, pa ne z besedami, kakršne uči človeška modrost, ampak kakršne uči Duh, tako da duhovno razlagamo z duhovno govorico.

14Posvetni človek pa ne sprejema tega, kar prihaja iz božjega Duha. Zanj je to nespamet in tega ne more razumeti, ker se to presoja duhovno.

15Duhovni človek pa presoja vse, le njega ne presoja nihče.

16»Kdo je spoznal Gospodovo misel? Kdo bo njega učil?« Mi pa imamo Kristusovo misel!