Galačanom 4 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

1Mislim namreč takole: dokler je dedič še nedoleten, se nič ne razlikuje od sužnja, čeprav je gospodar vsega,

2temveč je pod varuhi in oskrbniki vse do dne, ki ga je določil oče.

3Tako je bilo tudi z nami. Ko smo bili nedoletni, smo bili usužnjeni naravnim zakonom.

4Ko pa je nastopila polnost časa, je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene, podvrženega postavi,

5da bi odkupil tiste, ki so bili pod postavo, da bi mi tako prejeli posinovljenje.

6Da pa ste sinovi, se vidi iz tega, da je Bog poslal v naša srca Duha svojega Sina, ki vpije: »Aba, Oče!«

7Potemtakem nisi več suženj, temveč sin, če pa si sin, si tudi dedič, kakor je hotel Bog.

Pavlova skrb za Galačane

8Toda tedaj ste služili bogovom, ki to dejansko niso, ker pač niste poznali Boga.

9Sedaj pa ne samo, da Boga poznate, ampak še več, tudi Bog vas pozna. Kako se torej morete obračati nazaj k tistim slabotnim in bednim prvinam, ki jim hočete spet služiti?

10Obhajate dneve, mesece, leta.

11Bojim se za vas, da sem se morda zaman trudil za vas.

12Bodite kakor jaz, bratje, prosim vas, ker sem jaz postal kakor vi. Nič hudega mi niste prizadeli.

13Veste, da sem bil takrat, ko sem vam prvikrat oznanjal evangelij, bolan.

14Ta bolezen vam je bila v preskušnjo, a me zaradi nje niste ne zaničevali ne zavrgli, temveč ste me sprejeli kot božjega angela, kot Kristusa Jezusa.

15Kje je torej tisto vaše navdušenje? Lahko vam namreč zagotovim, da bi si takrat oči izdrli in mi jih dali, ko bi bilo mogoče.

16Potemtakem sem postal vaš sovražnik, ker sem vam govoril resnico?

17Oni se zavzemajo za vas, a ne pošteno; hočejo vas namreč odtrgati, da bi se navezali nanje.

18Lepo pa je, da ste zmerom pozorni name in ne samo, kadar sem navzoč pri vas,

19otroci moji, ki vas ponovno rojevam v bolečini, dokler ne bo v vas izoblikovan Kristus.

20V tem trenutku bi bil rad pri vas in bi vam rad spregovoril z drugačnim glasom, ker ne vem, kaj naj storim z vami.

Prispodoba o Hagári in Sari

21Povejte mi, vi, ki hočete biti pod postavo: Ne slišite, kaj pravi postava?

22Pisano je namreč, da je Abraham dobil dva sinova, enega od dekle in enega od svobodne.

23Toda sin, rojen iz dekle, se je rodil na ravni narave, sin pa, rojen iz svobodne, na ravni obljube.

24To je povedano v prispodobi: gre namreč za dve zavezi. Ena izvira s Sínajske gore in rodi za sužnost: takšna je Hagára.

25Hagára je prispodoba Sínajske gore, ki je v Arabiji: ta se sklada s sedanjim Jeruzalemom, ki je suženj s svojimi otroki vred.

26Oni Jeruzalem, ki je zgoraj, pa je svoboden in ta je naša mati.

27Pisano je namreč:

»Razveseli se, nerodovitna, ki ne rodiš!

Zavriskaj od veselja ti, ki ne poznaš porodnih bolečin!

Zakaj veliko otrok bo imela zapuščena,

več kakor tista, ki ima moža.«

28Vi pa, bratje, ste kakor Izak sinovi obljube.

29In kakor je takrat tisti, ki je bil rojen po mesu, preganjal tistega, ki je bil rojen po duhu, tako se dogaja tudi zdaj.

30Toda kaj pravi Sveto pismo? »Odpôdi deklo in njenega sina, zakaj sin dekle nikakor ne bo dedoval s sinom svobodne.«

31Zaradi tega, bratje, nismo sinovi dekle, temveč svobodne.