Apostolska dela 14 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Pavel in Bárnaba v Ikóniju

1Podobno se je zgodilo v Ikóniju: šla sta v judovsko shodnico in govorila tako, da je veliko Judov in Grkov sprejelo vero.

2Tisti Judje pa, ki so vero zavračali, so začeli hujskati in ščuvati pogane proti bratoma.

3Kljub temu sta tam ostala precéj časa in pogumno pridigala z zaupanjem v Gospoda, ki je potrjeval besedo svoje milosti tako, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži.

4Med mestnim prebivalstvom je nastal razdor: eni so držali z Judi, drugi z apostoloma.

5Tedaj so se pogani in Judje s svojimi voditelji namenili, da apostola mučijo in kamenjajo.

6Apostola sta to zvedela, zato sta se zatekla v mesta Likaónije – v Listro, Derbo in sosedne kraje –

7in tam oznanjala božjo besedo.

Pavel in Bárnaba v Listri in Derbi

8V Listri je živel mož, ki ni imel moči v nogah; bil je že od rojstva hrom in nikoli ni mogel hoditi.

9Sedèl je in poslušal Pavlove besede. Pavel ga je premeril z očmi, in ko je videl, da ima vero, ki bi ga lahko rešila,

10mu je zaklical z močnim glasom: »Vstani! Postavi se na noge!« In mož je poskočil in hodil.

11Ko so množice videle, kaj je storil Pavel, so povzdignile glas in v likaónskem jeziku govorile: »Bogova v človeški podobi sta se spustila med nas.«

12In Bárnaba so imenovali Zevsa, Pavla pa Hêrmesa, ker je prvi spregovoril.

13Svečenik Zevsovega svetišča, ki je bilo pred mestom, je dal pred vrata pripeljati bike in vence, ker je hotel z množico opraviti žrtvovanje.

14Ko sta apostola Bárnaba in Pavel to slišala, sta raztrgala svoja oblačila, planila med množico in zavpila:

15»Možje, kaj počenjate? Tudi midva sva samo človeka, ki čutiva podobno kakor vi. Oznanjava vam, da se morate obrniti proč od teh ničevih reči k živemu Bogu, ki je ustvaril nebo in zemljo in morje in vse, kar biva na njih.

16V prejšnjih časih je dopuščal, da je vsak narod hodil svoja pota.

17In vendar ob tem sebe ni pustil brez pričevanja, saj vam je izkazoval dobrote: z neba je pošiljal deževje in rodovitne čase, dajal vam je hrano in srca napolnjeval z veseljem.«

18S temi besedami sta komaj ubranila množicam, da jima niso opravile žrtvenih daritev.

19Tedaj pa so prišli Judje iz Antiohíje in Ikónija; pridobili so množice ter kamenjali Pavla in ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev.

20Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in šel v mesto. Naslednjega dne je z Bárnabom odpotoval v Derbo.

Pavel in Bárnaba se vrneta v Antiohíjo

21Ko sta v to mesto prinesla veselo oznanilo in pridobila veliko učencev, sta se vrnila v Listro, od tam v Ikónij in od tam v Antiohíjo.

22Vlivala sta pogum v srca učencev in jih spodbujala, naj vztrajajo v veri. »Skozi veliko stisk moramo iti, da pridemo v božje kraljestvo,« sta učila.

23V vsaki Cerkvi sta določila starešine in jih z molitvijo in postom priporočala Gospodu, v katerega so verovali.

24Prepotovala sta Pizídijo in prispela v Pamfílijo.

25Oznanjala sta besedo v Pergi in se nato spustila v Atálejo.

26Od tam sta odplula v Antiohíjo, kjer sta se bila priporočila božji milosti za delo, ki sta ga zdaj opravila.

27Ob njunem prihodu se je zbrala vsa Cerkev in poročala sta ji, kaj vse je Bog storil po njima in kako je poganom odprl vrata vere.

28Nato sta precéj časa ostala med svojimi učenci.