Hebrejcem 10 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

1Postava vsebuje le senco prihodnjih dobrin in ne prave podobe stvari samih. Zato kljub istim daritvam, ki jih darujejo iz leta v leto, nikoli ne more privesti do popolnosti tistih, ki jih opravljajo.

2Mar jih ne bi bili nehali opravljati, če bi se darovalci zavedali, da enkrat očiščeni nimajo več nobenega greha?

3Toda prav po njih se vsako leto oživlja spomin na grehe,

4saj je nemogoče, da bi grehe odvzemala kri volov in kozlov.

5Zato pravi ob svojem prihodu na svet:

»Daritve in darovanja nisi hotel,

a telo si mi pripravil.

6 Žgalne daritve in daritve za greh ti niso bile všeč.

7 Tedaj sem rekel:

Glej, prihajam – o meni je pisano v knjigi –

da izpolnim, o Bog, tvojo voljo.«

8Prej pravi: »Daritev in darovanja« in »žgalnih daritev in daritev za greh nisi hotel in ti niso bile všeč,« ki jih vendar darujejo po postavi.

9Potem pa pravi:

»Glej, prihajam, da izpolnim,

o Bog, tvojo voljo.«

Prvo odpravlja, da postavi drugo.

10V môči te volje smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej.

11Vsak duhovnik dan za dnem stoji pred oltarjem, opravlja bogoslužje in večkrat daruje iste daritve, ki nikoli ne morejo odvzeti grehov.

12Ta pa je za grehe opravil eno daritev in za vekomaj sédel na božjo desnico.

13Odtlej čaka, da bodo njegovi sovražniki položeni k njegovim nogam za podnožnik.

14Z eno daritvijo je namreč za vselej naredil popolne tiste, ki jih posvečuje.

15To namreč pričuje tudi Sveti Duh. Najprej namreč pravi:

16 »To je zaveza, ki jo bom sklenil« z njimi »po tistih dneh,«

govori Gospod.

»Dal bom svoje postave v njihova srca

in v njihove misli jih bom zapisal,«

17nato pa: »Njihovih grehov in njihovih krivic

se ne bom več spominjal.«

18Kjer pa so te odpuščene, ni več daritve za grehe.

Spodbuda in opomin

19Bratje, mi zaupamo, da z Jezusovo krvjo stopamo v svetišče

20po novi in živi poti, ki nam jo je odprl skozi zagrinjalo, skozi svoje telo,

21in imamo tudi odličnega duhovnika za božjo hišo.

22Prihajajmo torej s pravim srcem in v polni veri, saj smo v srcih očiščeni slabe vesti in naše telo je umito s čisto vodo.

23Brez omahovanja se držimo izpovedi upanja, ker je on, ki je dal obljubo, vreden zaupanja.

24Mislimo drug na drugega in se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom.

25Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.

26Če namreč premišljeno grešimo, potem ko smo dobili spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena daritev več,

27ampak strašno čakanje na sodbo in maščevalni ogenj, ki bo razdejal nasprotnike.

28Če kdo Mojzesovo postavo zavrže, ga po pričevanju dveh ali treh prič brez usmiljenja doleti smrt.

29Kaj mislite, koliko večjo kazen bo zaslužil šele tisti, ki potepta Božjega Sina, tisti, ki ima za navadno tisto kri zaveze, s katero je bil posvečen, tisti, ki sramoti Duha milosti!

30Saj vendar vemo, kdo je rekel: »Moje je maščevanje, jaz bom povrnil,« in zopet: »Gospod bo sodil svoje ljudstvo.«

31Strašno je pasti v roke živega Boga.

32Spomnite se prejšnjih dni! Komaj ste bili razsvetljeni, ste že v trpljenju prestali velik boj.

33Eni ste bili izpostavljeni sramotenju in stiskam, drugi ste bili tovariši tistih, ki jih je to zadelo.

34Tudi do vklenjenih ste imeli sočutje. Z veseljem ste prenesli, da so vam pobrali imetje, ker ste vedeli, da imate boljšo in neminljivo posest.

35Ne zapravite torej svojega zaupanja, ki ga čaka veliko plačilo.

36Potrebna pa vam je potrpežljivost, da boste izpolnili božjo voljo in tako dosegli obljubljene dobrine.

37Zakaj

»Še malo, prav malo in prišel bo ta,

ki mora priti, in ne bo odlašal.

38 Moj pravični pa bo živel iz vere.«

In kasneje: »Če pa se odtegne, ne bo z njim zadovoljna moja duša.«

39Mi pa nismo izmed tistih, ki se umikajo v svojo pogubo, temveč izmed tistih, ki verujejo in tako rešijo dušo.