1Zatem sem imel videnje: glej, odprla so se vrata v nebo in prejšnji glas, ki sem ga bil slišal govoriti z mano kakor trobento, je rekel: »Stopi sem gor in pokazal ti bom, kar se mora zgoditi poslej.«
2V hipu me je navdal Duh. In glej, v nebesih je stal prestol in na prestolu je sedèl nekdo.
3Sedeči je bil na pogled podoben kamnu jáspisu in sárdiju, vsenaokrog prestola pa se je pela mavrica, na oko podobna smarágdu.
4Okrog prestola je bilo štiriindvajset prestolov in na prestolih je sedelo štiriindvajset starešin, ogrnjenih v bela oblačila, z zlatimi venci na glavah.
5Od prestola so prihajali bliski, glasovi in gromi. Pred prestolom je plamenelo sedem bakel: te pomenijo sedem božjih duhov.
6Pred prestolom pa kakor stekleno morje, podobno kristalu.
Sredi pred prestolom in okrog njega so stala štiri živa bitja, spredaj in zadaj polna oči.
7Prvo živo bitje je bilo podobno levu, drugo bitje je bilo podobno juncu, tretje bitje je imelo obličje kakor človek, četrto bitje pa je bilo podobno letečemu orlu.
8Ta štiri bitja so imela vsako po šest perutnic in so bila vsenaokrog in znotraj polna oči. Brez prenehanja so govorila noč in dan:
»Svet, svet, svet
je Gospod Bog, vladar vesolja,
ki je bil, ki je in ki pride!«
9In kadar so ta živa bitja izrekala slavo, čast in zahvalo njemu, ki sedi na prestolu in živi na veke vekov,
10je štiriindvajset starešin popadalo pred sedečim na prestolu in molilo njega, ki živi na veke vekov, ter metalo svoje vence pred prestol in govorilo:
11»Vreden si, naš Gospod in Bog,
da prejmeš slavo, čast in moč,
ker si ustvaril vse stvarstvo,
po tvoji volji je vse nastalo in vse biva.«
Who We AreWhat We EelieveWhat We Do
2025 by iamachristian.org,Inc All rights reserved.