Apostolska dela 2 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Prihod Svetega Duha

1Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju.

2Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali.

3Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden.

4Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.

5V Jeruzalemu so tedaj prebivali Judje, pobožni možje iz vseh narodov pod nebom.

6Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, kako da jih vsakdo sliši govoriti v svojem jeziku.

7Strmeli so, se čudili in govorili: »Glejte, ali niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?

8Kako, da jih slišimo vsak v svojem materinem jeziku?

9Parti, Médijci in Elamíti in tisti, ki prebivamo v Mezopotámiji, Judeji in Kapadókiji, v Pontu in Aziji,

10v Frígiji in Pamfíliji, v Egiptu in v libijskih krajih blizu Ciréne, in mi iz Rima, ki se zdaj mudimo tukaj,

11Judje in spreobrnjenci, Krečáni in Arabci – vsi jih slišimo, kako v naših jezikih oznanjajo velika božja dela!«

12Vsi so bili osupli in si tega niso znali razložiti. Drug drugega so spraševali: »Kaj naj to pomeni?«

13Nekateri pa so se norčevali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«

Peter govori na binkoštni praznik

14Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam!

15Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,

16temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu:

17 ‘In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog:

razlil bom od svojega Duha čez vse človeštvo,

in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere

in vaši mladeniči bodo gledali videnja

in vaši starci bodo sanjali v sanjah.

18 Tudi čez svoje hlapce in čez svoje dekle

bom v tistih dneh izlil od svojega Duha

in bodo prerokovali.

19 In dal bom čudeže zgoraj na nebu

in znamenja spodaj na zemlji,

kri in ogenj in dimne oblake.

20 Sonce se bo spremenilo v temo

in mesec v kri,

preden sine véliki in sijajni Gospodov dan.

21 In zgodilo se bo:

vsak, kdor bo klical Gospodovo ime,

bo rešen.’

22Možje Izraelci, poslušajte te besede! Jezusa nazaréjca, ki ga je Bog pred vami potrdil z močmi, čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem delal med vami, kakor sami veste,

23njega so – prav kakor je Bog hotel in predvideval – izročili vam, vi pa ste ga po rokah krivičnežev pribili na križ in umorili.

24Toda Bog ga je rešil iz smrtnih muk in obudil od mrtvih; saj ni bilo mogoče, da bi bila smrt imela oblast nad njim.

25David namreč pravi o njem:

‘Vedno sem videl pred sabo Gospoda,

na moji desnici je, da ne omahnem.

26 Zato se je razveselilo moje srce

in vzdrhtel je moj jezik.

In v upanju bo počivalo moje telo,

27 ker moje duše ne boš prepustil podzemlju,

svojemu Svetemu ne boš dal trohneti.

28 Dal si mi spoznati pota življenja,

napolnil me boš z veseljem pred svojim obličjem.’

29Bratje! Dovolíte, da vam odkrito spregovorim o očaku Davidu: umrl je, bil pokopan in njegov grob je med nami do današnjega dne.

30Ker je bil prerok, je vedel, da mu je Bog s prisego obljubil, da bo

sad njegovih ledij posadil na njegov prestol.

31Videl je v prihodnost in govoril o vstajenju Maziljenca, da

ni bil prepuščen podzemlju

in njegovo telo ni videlo trohnobe.

32Tega Jezusa je Bog obudil in mi vsi smo temu priče.

33Bil je povišan z božjo desnico in od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega je razlil, kakor vidite in slišite.

34David ni šel v nebesa, in vendar sam pravi:

‘Gospod je rekel mojemu Gospodu:

Sédi na mojo desnico,

35 dokler ne položim tvojih sovražnikov

za podnožnik tvojih nog.’

36Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Maziljenca.«

37Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«

38Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.

39Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, in kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.«

40Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!«

41Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi.

Življenje prvih vernikov

42Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah.

43Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj.

44Vsi verniki so se družili in imeli vse skupno:

45prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.

46Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem.

47Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal take, ki so našli odrešenje.