Hebrejcem 9 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Zemeljsko in nebeško svetišče

1Tudi prejšnja zaveza je sicer imela bogoslužna določila in pozemeljsko svetišče.

2Postavljen je bil namreč prvi šotor, temu pravimo »Sveto«. V njem so bili svečnik, miza in daritveni hlebi.

3Za drugim zagrinjalom pa je bil šotor, ki mu pravimo »Presveto«.

4Imel je zlat kadilni oltar in skrinjo zaveze. Ta je bila z vseh strani obložena z zlatom. V njej je bila zlata posoda z mano in Aronova palica, ki je bila ozelenela, in tabli zaveze.

5Nad njo sta bila kêruba veličastva, ki sta razprostirala krila nad spravnim pokrovom. Toda o tem zdaj ne bomo na drobno govorili.

6To je torej urejeno tako: v prvi šotor stopajo duhovniki vedno, ko opravljajo bogoslužje,

7v drugega pa enkrat na leto samo véliki duhovnik, pa ne brez krvi, ki jo daruje za svoje prestopke in za prestopke ljudstva.

8S tem Sveti Duh razodeva, da pot v svetišče še ni odprta, dokler še stoji prvi šotor,

9kar je podoba za sedanji čas. V njem se namreč darujejo darovi in daritve, ki pa ne morejo tistega, ki službo opravlja, narediti popolnega v vesti,

10ker gre le za jedi in pijače in razna umivanja, pač za zunanje obrede, ki so veljali do popolne ureditve.

11Kristus pa je prišel kot véliki duhovnik prihodnjih dobrin. Skozi večji in popolnejši šotor, ki ni narejen z rokami in ni od tega sveta,

12je stopil v svetišče enkrat za vselej, ne s krvjo kozlov in juncev, temveč s svojo krvjo in dosegel večno odrešenje.

13Zakaj če kri kozlov in volov in potresanje z juničjim pepelom omadeževane očiščuje glede zunanje čistosti,

14koliko bolj bo kri Kristusa, ki je po večnem Duhu sam sebe brezmadežnega daroval Bogu, očistila našo vest mrtvih del, da bomo služili živemu Bogu!

15Zato je srednik nove zaveze, da bi po smrti, ki jo je pretrpel za odrešenje od pregreh v prejšnji zavezi, tisti, ki so poklicani, dosegli obljubo večne dediščine.

16Kjer je namreč oporoka, mora biti dokazana oporočnikova smrt.

17Oporoka je namreč veljavna po smrti in nima nobene veljave, dokler oporočnik živi.

18Zato tudi prejšnja zaveza ni stopila v veljavo brez krvi.

19Ko je namreč Mojzes oznanil vsemu ljudstvu vse zapovedi, kakor so v postavi, je vzel kri juncev in kozlov z vodo, zraven še škrlatno rdečo volno in hizóp, pokropil knjigo in vse ljudstvo

20in rekel: To je »kri zaveze, ki jo je Bog sklenil z vami«.

21Prav tako je s krvjo pokropil tudi šotor in vse bogoslužno orodje.

22In po postavi se skoraj vse očiščuje s krvjo in brez prelivanja krvi ni odpuščanja.

Kristusova daritev odpušča greh

23Če je treba torej že podobe nebeških reči očiščevati s takimi daritvami, je treba nebeške reči same z boljšimi daritvami, kakor so one.

24Kristus namreč ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila človeška roka in bi bilo le podoba pravega, ampak v sama nebesa, da zdaj za nas stoji pred božjim obličjem,

25tudi ne, da bi sebe večkrat daroval, kakor véliki duhovnik hodi v svetišče vsako leto s tujo krvjo.

26Če bi bilo tako, bi bil moral od začetka sveta večkrat trpeti. Tako pa se je prikazal enkrat ob koncu časov in odpravil greh, s tem da je daroval sebe.

27Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba,

28tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih. Drugič pa se ne bo prikazal zaradi greha, temveč kot zveličar tistim, ki ga pričakujejo.