Apostolska dela 18 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Pavel v Korintu

1Nato je Pavel zapustil Atene in šel v Korint.

2Tam je našel Juda, ki mu je bilo ime Ákvila, po rodu pa je bil iz Ponta. Ta je s svojo ženo Priskílo pred kratkim prišel iz Italije, ker je cesar Klávdij ukazal, da se morajo vsi Judje izseliti iz Rima. Pavel ju je obiskal,

3in ker je znal isto obrt, je ostal pri njima in se zaposlil. Po poklicu sta bila namreč izdelovalca šotorov.

4Vsako soboto pa je razpravljal v shodnici ter prepričeval Jude in Grke.

5Ko sta iz Makedonije prišla za njim Sila in Timótej, se je Pavel lahko ves posvetil oznanjevanju besede in Judom dokazoval, da je Jezus Maziljenec.

6Ko pa so mu nasprotovali in grdo govorili, je otresel prah s svojih oblačil in jim rekel: »Vaša kri nad vašo glavo! Jaz tega nisem kriv. Odslej bom hodil med pogane.«

7Umaknil se je od tam in šel k bogaboječemu možu, ki mu je bilo ime Títij Jústus in čigar hiša je bila tik ob shodnici.

8Krísp, načelnik shodnice, je z vso svojo hišo sprejel vero v Gospoda. In tudi veliko Korinčanov, ki so ga slišali, je verovalo in se dalo krstiti.

9Neke noči pa se je Gospod prikazal Pavlu in mu rekel: »Ne boj se! Govôri in ne mólči!

10Zakaj jaz sem s teboj. Nihče se te ne bo dotaknil, da bi ti storil kaj zlega, zakaj v tem mestu imam veliko svojih ljudi.«

11Ostal je tam eno leto in šest mesecev ter učil božjo besedo med njimi.

12Ko pa je bil Galíon cesarski namestnik v Aháji, so se Judje kakor en mož dvignili zoper Pavla, ga privlekli pred sodišče

13in rekli: »Ta človek zavaja ljudi, da bi častili Boga tako, kot ni v skladu s postavo.«

14Pavel je že hotel spregovoriti, ko je Galíon rekel Judom: »Če bi šlo za kako krivično dejanje ali hudodelstvo, bi bila moja dolžnost, Judje, da vas poslušam.

15Če pa gre za sporna vprašanja o vaši besedi in izrazih in postavah, razčistite sami: v teh zadevah jaz ne maram biti sodnik.«

16In odgnal jih je izpred sodišča.

17Tedaj so se vsi spravili nad Sosténa, načelnika shodnice in ga pred sodiščem pretepli. Toda Galíon se za to sploh ni zmenil.

Pavel se vrne v Antiohíjo

18Pavel je še precéj časa ostal v Korintu. Nato se je od bratov poslovil in odplul proti Siriji, in z njim tudi Priskíla in Ákvila. Preden se je v Kenhréjah vkrcal, se je dal ostriči, ker se je bil zaobljubil.

19Prispeli so v Éfez. Tam ju je pustil, sam pa je šel v shodnico, da bi razpravljal z Judi.

20Prosili so ga, naj bi ostal še dlje, pa ni privolil.

21Odplul je iz Éfeza in se poslovil z besedami: »Še se vrnem k vam, če Bog dá.«

22Ko se je izkrcal v Cezaréji, je šel peš naprej, da bi pozdravil Cerkev. Nato se je napotil v Antiohíjo.

23Tam je ostal nekaj časa, nato pa je po vrsti prehodil deželo Galačanov in Frígijo ter povsod utrjeval učence.

Apólo

24Medtem je v Éfez prišel Jud, ki mu je bilo ime Apólo in je bil po rodu iz Aleksandríje. Bil je izobražen in dobro izveden v svetih spisih.

25Tudi z Gospodovim naukom je bil seznanjen. Poln navdušenja je govoril in natančno pripovedoval o Jezusu; vendar je poznal samó Janezov krst.

26Začel je pogumno oznanjati v shodnici. Priskíla in Ákvila sta ga slišala, ga povabila k sebi in mu še podrobneje razložila božji nauk.

27Ko je nameraval odpotovati v Ahájo, so ga bratje spodbujali in pisali učencem, naj ga prijazno sprejmejo. Prišel je tja in po božji milosti vernikom veliko koristil.

28Z vso odločnostjo je namreč oporekal Judom in iz svetih spisov javno dokazoval, da je Jezus Maziljenec.