1 Korinčanom 15 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Kristusovo vstajenje

1Spominjam vas pa, bratje, na evangelij, ki sem vam ga oznanil in ste ga tudi sprejeli ter vztrajate v njem.

2Po njem ste na poti zveličanja, če se ga trdno držite, kakor sem vam ga oznanil, razen če ste zaman postali verni.

3Izročil sem vam predvsem to, kar sem tudi prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v knjigah Svetega pisma.

4Pokopan je bil. Tretji dan je vstal, kakor je v knjigah Svetega pisma.

5Prikazal se je Kéfu, nato dvanajsterim.

6Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še sedaj večina živih, nekateri pa so zaspali.

7Nato se je prikazal Jakobu, potem vsem apostolom.

8Nazadnje za vsemi pa se je kot negodniku prikazal tudi meni.

9Jaz sem namreč najmanjši izmed apostolov in nisem vreden, da bi se imenoval apostol, ker sem preganjal božjo Cerkev.

10Po božji milosti pa sem to, kar sem, in njegova milost, ki mi je bila dana, ni ostala brez sadov. Nasprotno, bolj kakor oni vsi sem se trudil, pa ne le jaz, ampak božja milost, ki je z menoj.

11Naj bom torej jaz ali oni, takó oznanjamo in takó ste vero sprejeli.

Vstajenje mrtvih

12Če oznanjamo, da je Kristus vstal od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih?

13Če ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni vstal.

14Če pa Kristus ni vstal, je tudi naše oznanilo prazno in tudi vaša vera prazna.

15To pa bi tudi nas napravilo za lažnive božje priče, ker smo proti Bogu pričali, da je obudil Kristusa, ki ga potemtakem ni obudil, če je res, da mrtvi ne vstajajo.

16Če torej mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal.

17Če pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera in ste še v svojih grehih.

18Tedaj so izgubljeni tudi tisti, ki so zaspali v Kristusu.

19Če samo zaradi tostranskega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni.

20Toda Kristus je vstal, prvenec tistih, ki so zaspali.

21Ker je namreč po človeku smrt, je po človeku tudi vstajenje mrtvih.

22Kakor namreč v Adamu vsi umirajo, tako bodo v Kristusu tudi vsi oživljeni,

23vendar vsak po vrsti: najprej kot prvenec Kristus, potem pa tisti, ki bodo Kristusovi ob njegovem prihodu.

24Nato bo dovršitev. Spodnesel bo vsakršno poglavarstvo in sleherno oblast in moč, kraljevanje pa izročil Bogu Očetu.

25Zakaj on mora kraljevati, dokler ne položi vseh sovražnikov pod svoje noge.

26Kot zadnji sovražnik pa bo uničena smrt,

27zakaj »vse je položil pod njegove noge«. Ko pa pravi, da mu je vse podvrženo, je jasno, da razen tistega, ki mu je vse podvrgel.

28Ko mu bo vse podvrženo, se bo tudi Sin sam podvrgel njemu, ki mu je vse podvrgel, da bo Bog vse v vsem.

29Kaj bi sicer koristili mrtvim tisti, ki se dajejo krstiti zanje? Če sploh mrtvi ne vstajajo, čemú se dajejo še krstiti zanje?

30Čemú se tudi mi vsak trenutek izpostavljamo nevarnosti!

31Dan za dnem sem v smrtni nevarnosti. Tako to drži, bratje: kakor je res, da sem v Kristusu Jezusu, našem Gospodu, na vas ponosen!

32Kaj mi koristi, če sem se v Éfezu »boril z zvermi,« kakor temu pravijo? Če mrtvi ne vstajajo, »jejmo in pijmo, saj bomo jutri umrli.«

33Nikar se ne dajte zapeljati! Slaba družba pokvari dobre nravi.

34Zares se streznite in ne grešite! Nekateri namreč ne poznajo Boga. Sram vas bodi, da moram tako reči.

Vstalo telo

35Pa bo kdo rekel: »Kako vstajajo mrtvi? S kakšnim telesom pridejo?«

36Neumnež! Kar ti seješ, ne oživi, če prej ne umrje.

37In to, kar vseješ, ni prihodnja rastlina, ampak golo zrno pšenice ali česa drugega.

38Bog pa mu dá steblo, kakor je sklenil, in sicer vsakemu izmed semen lastno steblo.

39Niso vsa živa bitja iz istega mesa, ampak je drugo pri ljudeh, drugo pa meso pri živini, drugo je ptičje meso, drugo pa ribje.

40So nebesna in zemeljska telesa. Toda drug je sijaj nebesnih, drug zemeljskih teles.

41Drug je sijaj sonca in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd. Pa še zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju.

42Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti.

43Kar sejemo v nečasti, vstaja v slavi. Kar sejemo v slabosti, vstaja v môči.

44Sejemo zemeljsko telo, vstaja duhovno telo. Če obstaja zemeljsko telo, obstaja tudi duhovno.

45Tako tudi piše: Prvi »človek« Adam »je postal živo bitje,« poslednji Adam pa oživljajoč duh.

46Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak to, kar je zemeljsko, potem to, kar je duhovno.

47Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek je iz nebes.

48Kakršen je bil zemeljski, taki so zemeljski, in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški.

49In kakor smo imeli podobo zemeljskega, bomo imeli tudi podobo nebeškega.

50To pa povem, bratje: meso in kri ne moreta podedovati božjega kraljestva, pa tudi minljivost ne podeduje neminljivosti.

51Glejte, skrivnost vam povem: vsi ne bomo zaspali, vsi pa se bomo spremenili,

52hipoma, kakor bi trenil z očmi, ob glasu poslednje trobente. Zadonela bo namreč in mrtvi bodo vstali neuničljivi in mi bomo spremenjeni.

53Zakaj to, kar je uničljivo, si mora obleči neuničljivost, in kar je umrljivo, obleči neumrljivost.

54Ko pa si bo to, kar je uničljivo, obleklo neuničljivost, in kar je umrljivo, obleklo neumrljivost, tedaj se bo spolnila beseda, ki je zapisana: »Smrt je použita v zmagi.

55Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje želo?«

56Želo smrti je greh, moč greha pa je postava.

57Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

58Moji ljubi bratje, bodite stanovitni, neomahljivi, vedno uspešni v Gospodovem delu, ker veste, da vaš trud ni prazen v Gospodu.