2 Korinčanom 12 - Jubilee Version of the New Testament（SJV）

Videnja in razodetja

1Ali se je res treba hvaliti? To sicer nič ne koristi, vendar povem še o videnjih in razodetjih Gospoda.

2Poznam človeka v Kristusu. Pred štirinajstimi leti je bil vzdignjen do tretjega neba – ali v telesu, ne vem, ali zunaj telesa, ne vem. To vé Bog.

3Vem tudi, da je bil ta človek vzet v nebesa – ali v telesu ali zunaj telesa, ne vem. To vé Bog.

4Ta je slišal neizrekljive besede, ki jih človeku ni dano govoriti.

5S tem človekom se bom ponašal, s seboj pa se ne bom ponašal, razen s slabostmi.

6Če bi se že hotel hvaliti, ne bi bil nespameten, saj bi govoril resnico. Pa se rajši zdržim, da ne bi kdo mislil o meni več kakor to, kar na meni vidi ali kar povem.

7Da se pa ne bi zaradi izrednih razodetij prevzel, mi je bil dan v telo trn, satanov angel, ki me tepe, da se ne bi prevzel.

8Zato sem trikrat prosil Gospoda, da bi ga odstranil od mene,

9a mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se v težavah utrjuje.« Zato se bom zelo rad ponašal z težavami, da bi v meni delovala Kristusova moč.

10Vesel sem torej težav, žalitev, nesreč, preganjanj in stisk za Kristusa. Zakaj močan sem tedaj, ko sem slaboten.

Pavlova skrb za korintsko Cerkev

11Zdaj sem pa res nespameten. Toda vi ste me prisilili! V resnici bi vi morali govoriti meni v prid, saj nisem v ničemer zaostal za vélikimi apostoli, čeprav nisem nič.

12Tista znamenja, ki so znamenja apostola, to je znamenja, čudeži in moči, so se namreč med vami stalno dogajala.

13V čem ste bili na slabšem kakor druge Cerkve? Samo v tem, da vam jaz nisem bil v breme. Odpustite mi to krivico!

14Glejte, zdaj se že v tretje odpravljam k vam, vendar vam ne bom v breme, ker ne iščem vaših dobrin, ampak vas. Niso namreč otroci dolžni zbirati prihranke za starše, ampak starši za otroke.

15Sam bom prav rad razdajal in celo sam sebe bom razdal za vaše duše. Ali me boste zato manj ljubili, če vas pa jaz tako zelo ljubim?

16Pa naj bo! V breme vam nisem bil. Recimo pa, da sem vas – prekanjen, kakor sem – ujel v precep!

17Ali sem vas morda izkoristil po kom od tistih, ki sem jih poslal k vam?

18Naprosil sem bil Tita in z njim poslal brata. Morda vas je ukanil Tit? Mar nisva hodila v istem duhu in po istih stopinjah?

19Ali ste že dolgo prepričani, da se pred vami zagovarjamo? Ne, pred Bogom v Kristusu govorimo in vse, preljubi, v vašo spodbudo.

20Bojim se namreč, da vas morda ob prihodu ne dobim takšnih, kakršne si vas želim, in da boste vi mene našli takšnega, kakršnega si ne želite. Bojim se, da bo med vami pričkanje, nevoščljivost, razdraženost, prepirljivost, opravljanje, podpihovanje, napihovanje in upornost.

21Bojim se, da bi me ob ponovnem prihodu moj Bog med vami ponižal in bi moral objokovati mnoge, ki so prej grešili, pa se za nečistost in prešuštvovanje in razuzdanost, ki so jo zagrešili, niso spokorili.